Novice
20. april 2018
Delegacija z Ministrstva za gospodarski razvoj na Brezjah Danes dopoldan je Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje obiskala delegacija z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, z gospo Evo Štravs Podlogar na čelu.

Na podlagi povabila rektorja brezjanskega svetišča, dr. p. Roberta Bahčiča, je danes dopoldan Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje obiskala delegacija z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Delegacijo je vodila ga. Eva Štravs Podlogar, ki jo je vlada RS septembra 2016 imenovala za državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo, ob njej sta Marijino svetišče obiskali tudi direktorica Direktorata za turizem, ga. Renata Martinčič ter ga. Simona Križaj, prav tako z Direktorata za turizem.
V Romarskem uradu Brezje sta delegacijo sprejela dr. p. Robert Bahčič ter dr. Andreja Eržen Firšt. Ogledali smo si okolico svetišča, Muzej jaslic Brezje, baziliko ter skozi sveta vrata vstopili v atrij frančiškanskega samostana. Predstavnice Ministrstva za gospodarstvo smo seznanili z delovanjem največjega slovenskega marijinega romarskega svetišča in obenem spregovorili o možnostih tvornega sodelovanja. Tudi Slovenija je za obdobje 2018-2020 sprejela operativni načrt trženja kulturnega turizma, v okviru katerega romarski turizem s sakralnimi objekti tvori pomemben element.

Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje vsako leto obišče preko 300 000 obiskovalcev iz različnih koncev sveta, ob tem pa vsako leto narašča število skupin iz tujine. Na podlagi teh dejstev zagotovo lahko trdimo, da romarski turizem predstavlja velik potencial, ki ga bomo lahko izkorisitili le s tvornim sodelovanjem tako turistične stroke kot tudi upravljavci sakralnih objektov.
Potrebno bo graditi na romarskih destinacijah, ki imajo turistično ponudbo že razvito. Primer dobre prakse sta zagotovo Blejski otok ter Slovensko Marijino narodno svetišče Brezje. Uspešen razvoj obeh destinacij je zagotovo rezultat dobrega sodelovanja med pastoralnimi delavci in stroko.

Glavni potencial razvoja romarskega kraja vidimo predvsem v učinkovitih partnerstvih z lokalnimi skupnostim pri spodbujanju njihovega trajnostnega razvoja in krepitvi družbeno-gospodarske moči na dolgi rok ter seveda obratno.
Kulturna dediščina omogoča ohranjanje zgodovinske kontinuitete vsakega naroda in je zaradi tega pomemben element preteklosti.

Pripravila: Andreja Eržen Firšt

Fotografije