Novice
07. april 2018
Oznanjevanje odpuščanja Na prvi dan srečanja misijonarjev Božjega usmiljenja v Vatikanu so misijonarji prisluhnili različnim pričevanjem.

Misijonarji usmiljenja so začeli svoje srečanje v cerkvi Santo Spirito in Sassia v soboto, 7. aprila 2018, popoldan z molitvenim bdenjem pred Najsvetejšim. Ves čas molitve so bili določeni misijonarji na razpolago za sveto spoved v najrazličnejših jezikih (sedmih). Molitev je spremljal kor pevcev, ki so po vsaki prebrani Božji besedi zapeli psalm potem pa smo prisluhnili štirim pričevanjem, kako se jih je dotaknila Božja ljubezen in odpuščanje.
Prvi odlomek je bil iz Janezovega evangelija (21, 15-19), ko je Jezus Petra trikrat vprašal ali ga ljubi oziroma ima rad. Sledila je razlaga odlomka mons. Rina Fisichelle. Drugi odlomek je bil iz Druge Mojzesove knjige (3,1-11), ko govori o gorečem grmu, ki gori ne zgori in ko mu Bog naroči naj gre do faraona, da izpelje Izraelove sinove iz Egipta. Sledilo je pričevanje mlade Francozinje, kako je preko bolezni, trpljenja in smrti svojega očeta prišla do spoznanja božje ljubezni in odpuščanja.
Tretji odlomek iz preroka Izaija (6,1-8) je spregovoril o poklicu preroka in kako se je Izaija sam ponudil, potem ko je bil očiščen, da ga Bog pošlje k Izraelskemu narodu in da jim spregovori s povabilom o spreobrnjenju. Sledilo je pričevanje italijanskega očeta, ki je spregovoril o svojih stranpoteh od zgodnje mladosti (12 let) do svojega 28 leta, dokler se ni srečal z nekim duhovnikom, ki mu je prisluhnil, si vzel čas zanj, ga spovedal in mu pomagal, da je ponovno našel Boga ter začel moliti.
Četrti odlomek je spregovoril o cestninarju Zaheju (Lk 19,1-10), ki se je ob srečanju z Jezusom spreobrnil in postal drug človek, ker je Jezus prišel iskat in rešit kar je izgubljeno. Potem smo prisluhnili pričevanju avstrijskega duhovnika, ki je spregovoril o svoji težki pot. Doma je bilo šest otrok. V cerkev so hodili z očetom, mati ni hodila, ker tudi krščena ni bila. Ker je oče bil v diplomatski službi so se vsaka štiri leta selili v drugo državo. Kmalu je zapadel v slabo družbo, kjer so ga spremljale droge, v šoli je bilo vse narobe. Postal je kriminalec. Nekoč pa je srečal svoje dobrega prijatelja, ki je v tem času začel verovat v Jezusa, se mu naj bi prikazal. V očeh prijatelja je videl srečo, svetlobo in veselje. Pogosto se je z njim srečal in ga pripeljal do nekega starega duhovnika, ki mu je potem pomagal in mu rekel, da naj gleda na Jezusa, naj vanj zaupa in se bo rešil. Tako se je zgodilo. Potem je postal duhovnik in sedaj je tudi misijonar usmiljenja. Zadnji odlomek je spregovoril o angelovem oznanjenju Mariji (Lk 1,26-38).
Zadnje pričevanje pa je imel zakonski par, ki je po 40 letih zakona in trnjevi poti ohranjal in ohranil zakon. Žena je povedala, da je v vseh težkih trenutkih vedno molila, da naj se izpolni božja volja in ne njena. Poudarila je tudi, da je spoznala, da je potrebno moliti za druge, za sovražnike in da ji je šele potem Bog pomagal. Mož pa se je dokončno spreobrnil ko se je zavedel, da nič ne naredi za družino, da ji celo škodi in ko je bil tik pred samomorom.

Ob zaključku molitve in blagoslovu z Najsvetejšim je mons. Fisichella dejal, da je potrebno oznanjati odpuščanje, prisluhniti Bogu, se mu približati in dopustiti, da vstopi v naša srca in potem bomo začutili in bili deležni božje ljubezni, ki nam prinaša velikonočni mir in odpuščanje.

Pripravil: p. Robert Bahčič

Fotografije