Novice
09. april 2018
Sprava, zakrament usmiljenja Misijonarji usmiljenja so se danes dopoldan srečali v Lateranu, kjer jim je spregovoril kardinal Robert Sarah. Naslov premišljevanja je bil: Sprava, zakrament usmiljenja.

Kardinal Robert Sarah, prefekt Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, je v svojem govoru večkrat poudaril, da ljubezen mora biti konkretna tako kot Jezusova: utelešena in križana. K temu nas je povabil Jezus sam, ko je govoril, da se je čas dopolnil in da se je treba spreobrniti in verovati evangeliju (Mr 1,15). V nas mora biti isto mišljenje in obnašanje kot je v Jezusu.
Spovednik predstavlja Kristusa in Cerkev. Od spovedanca se pričakuje, da svoje grehe obžaluje, prizna in prosi odpuščanje. Nasveti spovednika morajo biti nasveti Kristusa in nauka Cerkve, ne njegovi osebni nasveti.
Sledilo je pet pričevanj misijonarjev usmiljenja iz Italije, Avstralije, Južne Koreje, Paname in Gvineje (Afrika).
Vsi pričevalci so poudarili, da je bila božja milost v letu usmiljenja neizmerna in da ni nihče pričakoval, koliko ranjenih duš bo Bog po zakramentu sprave pripeljal nazaj v objem božje ljubezni in Cerkve.
Mnogi misijonarji so delovali po zaporih, med prostitutkami, v bolnišnicah, v župnijah, kjer ni stalnih duhovnikov, po radiu in televiziji.
Kar je Jezus naročil apostolom velja tudi za nas: “To delajte v moj spomin!” To pomeni, da duhovnik spovednik živi iz tega, da moli pred Najsvetejšim, da prejema zakrament sprave in da je povezan z Marijo, ki je Mati duhovnikov.

Popoldan smo se razdelili po okoliških cerkvah po jezikovnih skupinah in začeli s češčenjem Najsvetejšega. Vmes je bila priložnost za spoved.
Sledila je meditacija z naslovom: Greh in usmiljenje v duhovnikovem življenju.
Duhovnik mora biti božji prijatelj in po tem mora hrepeneti. Pri spovedi mora vedno biti tudi žalost, da nismo to kar Bog od nas želi. Ko so sv. Frančiška vprašali, kaj bi rekel o sebi, kdo je, je rekel: “Sem velik grešnik.” Verovati moramo v ljubezen in odpuščanje.
Dan smo zaključili s slovesno sveto mašo.

Tekst in fotografije: p. Robert Bahčič

Fotografije