Novice
04. maj 2018
Sv. Florijan, mučenec Današnji godovnik sv. Florijan, čiger ime v slovenskem prevodu pomeni Cvetko, spada med najbolj znane in najbolj češčene ljudske svetnike.

Na mnogih hišah vidimo podobo ali kip rimskega časnika s čelado in zastavo ter z vedrom ali golido v roki, ko gasi gorečo hišo ali vas pod seboj. Njegove podobe spet krase mnoge obnovljene ali nove gasilne domove po Sloveniji, kajti sv. Florijan je zavetnik gasilcev, tistih pogumnih ljudi, ki priskočijo na pomoč ob nenadni naravni nesreči – predvsem požaru ali poplavi pa tudi ob potresu ali kateri drugi naravni nesreči.
Domovina sv. Florijana, ki je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili, naj bi bila rimska provinca Norik, ki se je raztezala na ozemlju današnje Gornje Avstrije. Veliko je legend, ki opisujejo njegovo življenje, zgodovinski podatki pa so bolj skromni. Vemo le, da se je rodil v tretjem stoletju, po vsej verjetnosti v vasi Zeiselmauer blizu Dunaja. Bil je krščen in krščansko vzgojen. Kot častnik rimske vojske je dosegel pomemben položaj, saj je postal vodja pisarne cesarskega namestnika v Lauriaku (vzhodno od Linza). V času Dioklecijanovega preganjanja so tudi v tem mestu zaprli štirideset kristjanov. Florijan jim je želel pomagati, načrtoval je njihov pobeg iz ječe, a so pri tem prijeli še njega in ga pripeljali pred namestnika Akvilina. Florijan je takoj priznal, da je kristjan in ni popustil prigovarjanju in grožnjam. Po mučenju so mu na vrat navezali težak kamen in ga vrgli v reko Anižo, na kraju, kjer se Aniža izliva v reko Donavo. Njegove relikvije so nato pripeljali v Rim. Papež Lucij je del relikvij podaril poljskemu kralju Kazimirju in krakovskemu škofu. V kratkem se je Florijanovo češčenje iz Poljske in Avstrije razširilo po vsej Evropi.
Lepa je bila včasih navada, da so pri vsakodnevni večerni molitvi ali pri angelovem češčenju dodajali očenaš »v čast sv. Florijanu, da bi nas varoval časnega in večnega ognja«.

Pripravila:UK

Fotografije