Novice
30. junij 2018
Zlata maša g. Mirka Isopa Danes dopoldan je v baziliki Marije Pomagaj zlato mašo obhajal g. Mirko Isop, župnik v Škocjanu na Avstrijskem Koroškem.

Zlatomašnik g. Mirko Isop je pogosti romar k Mariji Pomagaj. K njej se zatekal že od dijak, posebno kot bogoslovec. Večkrat na leto poroma na Brezje, pred devetimi leti, ko je nevarno zbolel je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “ ... pri Materi Božji sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal 'Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’ Kot izraz zahvale za ozdravljenje mesečno poromam na Brezje. Zato je tudi danes v tem svetišču zahvalna sveta maša za vso Marijino pomoč v teh duhovniških letih.” Je v nagovoru med drugim povedal zlatomašnik, g. Isop.

G. Mirko Isop se je rodil v taborišču, leta 1942. Leta 1945 so se s starši vrnili nazaj v domačijo v Gorinčičah pri Št. Jakobu v Rožu. Mirko je bil najstarejši od štirih otrok. Družina je bila globoko zasidrana v skupni družinski molitvi in radi so se udeleževali svete maše in drugih pobožnosti. Posebno so častili nebeško Mater in tudi letno poromali v njena svetišča.
Septembra 1963 je Mirko Isop vstopil v škofijsko semenišče v Celovcu, 29. junija 1968 pa je bil posvečen v duhovnika, kot prvi duhovnik slovenske gimnazije. Od leta 1969 do 1972 je služboval kot prefekt v Malem semenišču na Plešivcu blizu Gospe Svete. 1972 – 1977 je kaplanoval v Dobrli vasi, 1. septembra 1977 je prišel kot provizor v škocjansko faro. Leta 1980 je bil postavljen za župnika škocjanske fare, kjer deluje še danes.

“Pet desetletij duhovniškega življenja obsega dve postaji, ki se znova in znova ponavljata:
Gora Tabor: 'Gospod, dobro je, da sem tukaj’ Doseženi uspehi, notranje zadovoljstvo, dušnopastrisko navdušenje, dobro misleči verniki, vneti sodelavci so porodili ta vzklik: O, da bi vselej bilo tako.
Neskončno srečen bi bil, ko bi vse duhovniško življenje smel biti na Gori Tabor nepopisne sreče.
Z Gore Tabor pa sem često stopal na Kalvarijo, kjer sem vzkliknil z Gospodom 'Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?’ Nedoseženi cilji, notranja pustinja, poklicna in telesna utrujenost, padci grešne slabosti in človeška omejenost. Ob vsem tem me tolažijo besede 'Božja pot so milosti in usmiljenje, njegov klic je ljubezen’. “ Je nagovor prisotnim vernikom zaključil g. Mirko Isop.

Gospodu Isopu želimo še obilo Božjega blagoslova, naj ga še naprej varuje Marija Pomagaj!

Pripravila: AEF

Fotografije