Novice
11. julij 2018
Sv. Benedikt, opat, zavetnik Evrope Danes obhajamo god svetnika, ki je ob semenih samostanske tradicije prinesel krščanski napredek narodom širom stare celine.

Benedikt je živel v »temačnih časih«, v obdobju opustošenja, ki je sledilo razpadu rimskega cesarstva. Rodil se je okoli leta 480 v mestu Nursija, to je današnje mestece Norcia v pokrajini Umbrija v Italiji.
S svojim študijem je začel v Rimu, vendar je kmalu poiskal osamljeno zavetje za molitev v votlini nedaleč od Subiaca v Italiji.
Benedikt se je leta 529 preselil na Monte Cassino, nedaleč od Neaplja. Na tem visokem skalnatem hribu je vzniknila prva benediktinska opatija, kjer je Benedikt spisal Redovno vodilo s katerim je želel »ustanoviti šolo služenja Bogu.«
Redovna pravila, ki jih je sestavil sv. Benedikt in jih imenujejo “evangelij, presajen v resnično življenje”, je mogoče povzeti v treh besedah: 'Ora et labora!’ (Moli in delaj).
Njegovo Vodilo konkretno ureja meniško življenje, določa čase za molitev in za delo ter usmerja odnose med menihi. »Zaradi svoje zmernosti, človeškosti in preudarnega razločevanja med bistvenim in postranskim v duhovnem življenju je njegovo Vodilo ostalo močan vir navdiha vse do današnjih dni« je zapisal papež Benedikt XVI.
Benedikt je umrl okoli leta 550, leta 1964 ga je papež Pavel VI. razglasil za zavetnika Evrope. Leta 2005 je kardinal Jozef Ratzinger Benedikta izvolil za zavetnika svojega papeževanja in ga izpostavil kot »temeljno referenco evropske edinosti in mogočno pričo nepogrešljivih krščanskih korenin njene kulture in civilizacije.«
Skupnosti, ki jo je ustanovil Benedikt, vključno s cistercijanskim in kamaldolenskimi duhovnimi središči, so se razširile po celem svetu.
Sv. Benedikta upodabljajo kot opata ali benediktinskega meniha v črnem habitu s knjigo pravil ali s križem v roki. Njegova atributa sta še kelih s kačo ali vran, ki ima v kljunu (zastrupljeni) kruh.

Pripravila: UK

Fotografije