Na območju naše dežele najdemo tako antične starokrščanske bazilike, predromanske kapele, kakor tudi gotske, renesančne, baročne in neoromanske cerkve. Cerkve, kapelice, znamenja pričajo o arhitekturnih in umetnostnih značilnostih ozemlja. Na Slovenskem je kar 400 Marijinih cerkvah, od tega je 144 božjepotnih, kar ni zanemarljiva številka. Najpomembnejša od teh je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, ki je od leta 2000 Slovensko Marijino narodno svetišče.
Podobo brezjanske Marije Pomagaj najdete v rudniku v Avstraliji, lahko jo počastite v kapeli največjega ameriškega svetišča v Washingtonu, s seboj jo nosi misijonar v Afriki in Aziji, pod njenim varstvom so Slovenci doma in po svetu. Na vseh koncih sveta, v slovenskih in drugih domovih je Marija Pomagaj našla svoj dom. Povsod, kamor so se naselili Slovenci, najdemo njene podobe.
Marija je najprej simbol zmage. Zmage dobrega nad zlom. Nato je tudi simbol slovenstva. Mnogi Slovenci so jo vzeli za svojo. Njena nežna in duhovno bogata upodobitev nam kaže pravo pot k Bogu.

Svoj dom je Marija Pomagaj našla tudi v eni najlepših slovenskih alpskih dolin, dolini Tamar. Le kaj je nagnilo znanega rateškega župnika, potopisca in ljubitelja božjih poti, Jožefa Lavtižarja, da si je izbral sredi tridesetih let prav Tamar za kraj, kamor naj bi verni Ratečani in drugi prebivalci Zgornjesavske doline romali k Mariji in jo prosili pomoči? Ratečani so bili od nekdaj navezani na Tamar. Tu so imeli pastirsko hišo in sirarno, danes je na njenem mestu planinski dom. Rajski planinski svet sam po sebi obiskovalcu govori o Stvarniku.
Kljub lepoti pa je tukajšnji svet tudi trd. Božjega varstva so najbolj potrebni tisti, ki gredo v strmine najlepše gore v Julijcih – Jalovca, ali pa Mojstrovke, Travnika in drugih sten, pa svetovno znanih Ponc …

Tamar je kraj molitve. Odkar je škof Gregorij Rožman na tretjo avgustovsko nedeljo leta 1936 blagoslovil tukajšnjo kapelo, na ta kraj redno romajo Ratečani, Korenci, Kranjskogorci, Rutarjani in mnogi drugi. Jožef Lavtižar je za zavetnico kapele izbral Marijo Pomagaj z Brezij, podobo, ki jo vsak veren Slovenec nosi na posebnem mestu v svojem srcu. Ni iskal drugih zavetnikov, saj je vedel, da je naziv Marije Pomagaj največkrat na ustnicah in v mislih mnogih, ki kličejo božje pomoči ali se zahvaljujejo za njeno varstvo. Iz leta v leto je ta kapela od sredine tridesetih let naprej postajala svet kraj prošnje molitve, pa tudi uslišanj. O tem pričajo mnoge zahvalne slike, ki so obešene v kapeli.

Način zidave in slog je preprost (zamisel arh. Skubica iz Ljubljane), saj je kapela enovit prostor, ki se na južnem delu tristrano zaključuje, na severnem delu pa je preddverje oz. lopa odprta s tremi loki. Kopijo podobe Marije Pomagaj, ki je v glavnem oltarju kapele, je napravil znani frančiškanski slikar p. Blaž Farčnik, isti avtor je naslikal tudi kopijo, ki je bila med drugo svetovno vojno na Brezjah.

Leta 2002 je bila kapela v celoti prenovljena, po zamisli umetnika p. Marka Rupnika. V prenovo cerkve sodi strop, še posebej s simboliko krogov, rdečega (Bog Oče), modrega (človeštvo) in zelenega (stvarstvo). Okrog podobe Marije Pomagaj je p. Marko Rupnik postavil mozaik, ki predstavlja melišče.
V lopi pred vhodom v kapelo sta upodobljena lika dveh angelov. Angel na desni strani je ves v gibanju, čez ramo ima plezalno vrv, v roki drži žezlo z znamenjem Svete Trojice. Podoba angela na levi strani pa kaže na lik, ki stoji trdno na mestu. Angel ima v svoji roki rožo mogoto, ki predstavlja Božjo neminljivost in večnost, v drugi drži svet, znamenje, da Bog ljubi vsakega človeka.

Poletni čas je čas dopustov, ki nas vodi na narazličnejše kraje in prav je, da se ob tem spomnimo tudi na številna obeležja vere slovenskega naroda, ki so posejana po vsej naši domovini.

Pripravila: AEF

Fotografije