Novice
25. julij 2018
Sv. Jakob Starejši, apostol Med svetniki, ki godujejo v mesecu juliju, je po vsej Evropi in tudi pri nas najbolj češčen apostol Jakob Starejši

V zboru dvanajsterih apostolov, ki jih je bil Jezus izbral iz vrst svojih številnih učencev, sta bila dva Jakoba. Med prvimi je bil za apostola poklican današnji godovnik, zato je ob njegovem imenu vzdevek 'starejši’, malo kasneje pa je Jezus poklical še Jakoba, Alfejevega sina, ki mu pravimo 'mlajši’.
Jakob je bil doma iz enega od mest ob Genezareškem jezeru. Njegov oče Zebedej je bil ribič, pri delu pa sta mu pomagala njegova odrasla sinova Jakob in Janez. Na Jezusov klic sta, kot poroča evangelist Matej, “pustila čoln in očeta ter šla za njim”.
V seznamu apostolov je Jakobovo ime med prvimi, vedno zraven Janezovega. Evangelist Marko pove, da je Jezus Zebedejevima sinovoma dal ime 'sinova groma’ in sicer zaradi njunega vihravega značaja.
Skupaj s Petrom in z bratom Janezom je bil Jakob priča Jezusovega spremenjenja na gori in obuditve Jairove hčere. Te tri je Jezus vzel s sabo, ko je šel na veliki četrtek zvečer molit v vrt Getsemani, kjer je v duhu videl grozo trpljenja, ki ga je čakalo. V dneh Jezusovega trpljenja se je Jakob, kot večina apostolov, 'potuhnil’, po Jezusovem vstajenju pa je bil z drugimi apostoli v Jeruzalemu. Prav malo vemo o njegovem delovanju po Jezusovem vnebohodu in prihodu Svetega Duha na prve binkošti. Pisatelj Apostolskih del poroča, da je Herod “dal z mečem usmrtiti Jakoba, Janezovega brata”. To se je zgodilo o veliki noči leta 44.
Legenda pripoveduje, da je apostol Jakob deloval v Španiji, vendar za to ni nobenega trdnega dokaza. Dejstvo pa je, da je grob tega apostola v Španiji, v pokrajini Galiciji na severozahodu Pirenejskega polotoka, v mestu, ki se po njem imenuje Santiago de Compostela. Njegove kosti so prenesli tja najbrž v 7. stoletju, ko so Jeruzalem zasedli muslimanski Arabci. Compostela je kmalu postala sloveča božja pot.
Sveti Jakob pa je bil zelo češčen vrsto let tudi pri nas v Sloveniji. Svojevrsten spomenik njegovega čaščenja in srednjeveških romanj je kar 67 cerkva, posvečenih sv. Jakobu starejšemu. Danes se te romarske poti, ki so potekale prek Slovenije, ponovno obnavljajo. Namen pa je oživljanje tradicije slovenskih srednjeveških romanj in potovanj po poteh, ki vodijo v Compostelo, Ena od njih je potekala iz Zagreba po Dolenjski do Ljubljane in mimo Postojne do Trsta, druga pa iz Gradca prek Maribora in naše Koroške na avstrijsko Koroško in dalje po Kanalski dolini.
Včasih je bilo za romarje, ki so se odpravili na daljno pot v Compostelo značilno, da so si nadeli značilno opravo romarja. Prepoznalo se jih je po značilnem romarskem klobuku s širokimi krajci na katerem je bila pritrjena školjka 'Jakobova pokrivača’, plašču, bisagi ter dolgi romarski palici z bučo za vodo na njej.

Pripravila: UK