Ciril in Metod sta bila misijonarja grškega rodu, ki sta pri oznanjevanju in širjenju krščanske vere uporabljala glagolico. Ciril se je rodil okrog l. 826 ali 827, Metod pa okrog l. 812 ali 815 v Solunu. Pri krstu so ju poimenovali Konstantin in Mihael, vendar sta ob vstopu v samostan imeni spremenila. Najprej sta delovala kot knjižničar in učitelj filozofije. Mladost sta preživela v okolici Soluna, cesar pa ju je okrog l. 860 poslal misijonarit na polotok Krim.
Moravski knez Rastislav ju je okrog l. 860 povabil med slovanske narode, kjer sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je zajemalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino ter širila krščansko oznanilo v slovanskem jeziku. Po treh letih na Moravskem sta odšla v Panonijo in od tam preko Benetk v Rim. Pri papežu Hadrijanu II. sta dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.
Ciril je v Rimu zbolel in umrl, papež Hadrijan II. pa je Metoda poslal h knezu Koclju v Panonijo. Na tem ozemlju je prišel v spor z nemškimi duhovniki in bil obtožen krivoverstva. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. ponovno dovolil uporabo slovanskega jezika za bogoslužno rabo.
Apostolsko delo svetih solunskih bratov Cirila in Metoda med slovanskimi rodovi v 9. stoletju je bilo nekaj povsem novega. Med površno pokristjanjene Slovane sta prišla s poznavanjem njihove govorice in sta jim že prinesla prvo književnost v njihovem jeziku. V stiku z njihovo kulturo sta v njej izrazila evangelijsko sporočilo, tako oplemenitila njihovo omiko in jo naredila krščansko. Med razlogi za preživetje teh narodov je gotovo tudi njuno delo.
Češčenje sv. Cirila in Metoda ima tudi na slovenskem dolgoletno tradicijo. V začetku so češčenje večinoma povezovali z njunim misijonarskim delom med Slovani in z zaslugami za glagoljaški obred. A je kasneje začela prevladovati misel o enotnosti kristjanov, v kateri sta svetnika postavljena v središče iskanja skupne poti. V času večanja nacionalnih nasprotij v drugi polovici 19. stoletja sta med slovanskimi narodi postala tudi nacionalna simbola. Češčenje sv. Cirila in Metoda se je v 19. stoletju tako še močneje uveljavilo. Na Slovenskem ga je pospeševal škof Slomšek, saj je sveta brata priporočal kot najboljša učitelja slovenskega naroda. Središče Slomškove pozornosti do svetih bratov je bilo usmerjeno v željo za združitev kristjanov, še posebno Slovanov. Kot temeljno pot do tega je videl molitev, zato je ustanovil molitveno bratovščino imenovano tudi »Bratovščina sv. Cirila in Metoda«.
Bratovščina se je hitro razširila po okoliških škofijah in v nekaj letih segla tudi na Češko, Moravsko, Ogrsko, Nemčijo in Avstrijo.
Tako je današnji praznik apostolov Slovanov priložnost za ovrednotenje in zavedanje njunega pomena na področju evropske kulturne, zgodovinske in jezikovne dediščine, ki je povezana tudi z našo deželo.
Pripravila: UK