Dne 22. septembra 1863 je bila naglo ozdravljena Mica Tavčar iz Begunj.
Marija Tavčar je bila rojena 28. februarja 1846 v Begunjah na Gorenjskem. Ob nenadnem velikem požaru se je tako prestrašila, da ji je ostala božjast za žalosten spomin. Vila jo je, da so ji kosti pokale. Dvanajst tednov je bila priklenjena v posteljo. Desna noga se ji je v kolenu popolnoma sključila. Sključena trda in od kolena navzdol mrtva je ostala tudi potem, ko je vstala. Brez bergelj ni mogla hoditi. Posvetovala se je z raznimi zdravniki. Preteklo je šestnajst tednov, ali noga ni bila boljša.
Potem se je deklici dvakrat zapored sanjalo, da je šla k Mariji Pomagaj na Brezje po bergljah, odtod pa brez bergelj.
Po svetem Mateju tisti dan, to je 22. kimovca leta 1863, se je res napotila na Brezje. Močno upajoča je prilezla v kapelico Matere božje. Bila je ravno sv. maša. Presrčno je molila, da bi se sanje uresničile. Med povzdigovanjem je naenkrat začutila, da je noga zopet gibčna. Na mah je postala skrajšana noga enako dolga z drugo. Vsa vesela se je dvignila.
V hvaležen spomin je pustila berglje v kapelici Matere božje, sama pa je hitela vsa srečna domov pravit, kaj se je zgodilo. V kapelici visi podoba s podpisom Marija T.: »Tukaj sem bila uslišana.«
Priče za to so: Jakob Mrak, kaplan mošenjski, Blaž Muhovec, kaplan begunjski in dijak Anton Jeglič, sedanji knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Bolezen se ni nikdar povrnila. Pisavcu te zgodbe je osebno pripovedovala svoje ozdravljenje. Še dandanes hodi peš, vsak dan kot potovka v Radovljico.
To je bilo prvo znano milostno ozdravljenje na Brezjah. Po njem je Marija opozorila kristjane, da bo odslej tu milosti delila ter jih povabila, da se v potrebah zaupljivo obračajo semkaj. Sleherni zaupljivosti je odmerila plačilo.

(iz knjige Po Mariji podarjene milosti, ki smo jo izdali ob 200-letnici milostne podobe Marije Pomagaj, 2014)

Fotografije