Novice
23. september 2018
Romanje vojaškega vikariata Na Slomškovo nedeljo k Mariji Pomagaj vsako leto priromajo slovenski vojaki, skupaj z Vojaškim vikariatom. Somaševanje je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Vojaški vikariat redno zagotavlja duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske ter njihovim družinskim članom. Dan Vojaškega vikariata praznujemo 21. septembra, ker je bil na ta dan leta 2000 podpisan prvi sporazum, ki je temelj za redno delo. Vojaki zato vsako leto na nedeljo, najbližjo prazniku njihove ustanovitve, priromajo k Mariji Pomagaj na Brezje. Letos jih je okoli 80 peš prvič priromalo iz vojašnice Kranj.
Somaševanje svete maše ob 10. uri je na trgu baziliko vodil vojaški vikar, g. Matej Jakopič, ob njem so somaševali rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič, g. Milan Pregelj, namestnik vojaškega vikarja ter g. Matjaž Muršič Klenar, vojaški kaplan.

V uvodu v sveto mašo je vse prisotne romarje, vojake in vse druge, ki so priromali k Mariji Pomagaj, pozdravil p. Robert Bahčič. Vojakom se je zahvalil, da so ob letošnjem romanju v tako velikem številu priromali na Brezje in izrazil prepričanje, da bo naslednje leto peš romarjev še več.
Nagovor je vojaški vikar, g. Matej Jakopič, začel s pripovedjo zakaj Brezjanska Marija Pomagaj vojakom toliko pomeni. Povedal je zgodbo, pričevanje, ki je zapisano tudi v knjigi Po Mariji podarjene milosti – Pričevanja o Mariji Pomagaj z Brezij. Frančiškani z Brezij so 2012 vojakom podarili sliko Marije Pomagaj in tudi dve kroni. Na veliki šmaren 2012 je poveljnik kronal podobo v Afganistanu. Čez en teden je na bazo priletel projektil, ki ni nič uničil, nikomur se ni nič zgodilo, čeprav bi tehnično lahko bila baza uničena. Zvečer so se vojaki zbrali in imeli mašo v zahvalo. Zbrali so se verni in neverni.
“Vojak, ki ni nikoli hodil v cerkev je rekel, če ne bi pred tednom dni kronali sliko Marije Pomagaj, ne bi bili več živi.” Je dejal g. Jakopič in nadaljeval: “V današnjem evangeliju smo slišali, kako so se učanci prepirali, kdo je bolj pomemben. Jezus pa jim pravi, da tisti, ki je najbolj nemočen. Tudi jaz vas vprašam, o čem ste se menili, ko ste prihajali na Brezje. Ali ste sem prišli s kakšno prošnjo? Danes si moramo vzeti čas, da premišljujemo tiste Marijine trenutke, ko je bila Ona na poti. Po oznanjenju na poti k Elizabeti, po rojstvu na begu v Egipt in ob koncu življenja Njenega Sina po poti trpljenja.”

Ob zaključku svete maše so se vojaki in njihovi družinski člani slikali pred spominsko ploščo ob zaključku prve svetovne vojne.

Pripravila: AEF

pridiga vojaškega vikarja, g. Mateja Jakopiča

Prenesi MP3 datoteko

Fotografije