Novice
08. september 2018
Rojstvo Naše Gospe Tvoje rojstvo, Božja mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet, kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog.

Za Cerkev je značilno, da godove praznuje na dan smrti svetnikov in ne na dan njihovega rojstva. Toda rojstvo blažene device Marije je enkratna izjema, kajti »njena duša je bila prostor, v katerem je Bog našel dostop do človeštva«. (papež Benedikt XVI.)
Z rojstvom Device Marije se po dolgotrajnem čakanju na izpolnitev obljube „dopolnijo časi in vzpostavi se nov red odrešenja, ko Božji Sin iz nje privzame človeško naravo, da bi si s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeka od greha“.
Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, in sicer iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.

Praznik je od 13. stoletja naprej pridobil še večji pomen, saj je postal slovesni praznik. Praznik Marijinega rojstva danes tako vzhodno kot zahodno cerkveno izročilo obhajata 8. septembra, natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga Cerkev obhaja 8. decembra.
Evangeliji o Marijinem rojstvu ne poročajo. Izročilo praznika Marijinega rojstva temelji na apokrifnem spisu z naslovom Janezov protoevangelij iz konca 2. stoletja. Avtorstvo dokumenta je sicer dvomljivo, a opisuje pomembno zgodovinsko dejstvo rojstva Jezusove matere. Katoliška Cerkev se skozi cerkveno leto, poleg Jezusovega rojstva, spominja rojstva še dveh oseb: Marije in Janeza Krstnika. Pri ostalih svetnikih se vedno spominja le dneva njihove smrti. Razlog za to je edinstveno poslanstvo, ki sta ga oba opravila v zgodovini odrešenja. S tega vidika je Marijino rojstvo, tako kot rojstvo Janeza Krstnika, v neposredni povezavi s prihodom Odrešenika Jezusa Kristusa na svet.
Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva nadeli slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša, pa tudi velika in mala gospojnica. Med tema dvema praznikoma še danes naše verno ljudstvo rado roma v Marijina svetišča. Praznik Marijinega rojstva je praznik veselja saj na svet prihaja tista, ki naj postane Odrešenikova in naša mati. Marijino rojstvo je tako prvo vidno dejanje drame odrešenja.

Pripravila:UK

Fotografije