Za današnji praznik Katekizem čudovito pove:
»Naj bo pastir ali modrec, človek tu na zemlji ne more doseči Boga drugače, kakor da poklekne pred betlehemske jasli in ga moli skritega v slabotnost Otroka« (KKC 563).

Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika.
Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki.

Pred začetkom desete svete maše v baziliki Mariji Pomagaj so nas obiskali mladi koledniki, ki so k jaslicam položili skrinjico z darovi in tako simbolno zaključili letošnjo trikraljevsko akcijo. Zbrani darovi so namenjeni slovenskim misijonarjem.
“Današnji evangelij nam prikaže dva svetova, svet moči, zagledanosti vase in svet oblasti, ki ga predstavlja kralj Herod. Herod se sprašuje, kako se lahko rodi še en kralj, če je on edini kralj. Zato s prevaro pokliče k sebi modre. Njegov svet je vase zagledan in zaprt. Na drugi strani pa imamo tri modre z Vzhoda. Kakor hitro so zagledali znamenje so sledili notranjemu nagibu in se niso bali dolge ter naporne poti. Tako preprosti so bili v svojem iskanju, da so skoraj postali orodje podlega Heroda. A Bog še nikoli ni bil nezvest in tudi Modrih ni pustil samih. Ko so odkrili dete v jaslih se niso čudili njegovi preprostosti, ampak so začutili da je v tem detetu to, kar so iskali. Bistvo je to, kar je očem nevidno. Svet Modrih je svet iskanja resnice, da se ji poklonimo. Kajti bistvo je telesnim očem nevidno. Dete Jezus nam bo dajalo upanje, da bomo lahko hodili po poti pravičnosti. Ob detetu je njegova Mati Marija, ki se mu poklanja.
Naj bo pastir ali modrec, človek na svetu ne more drugače, kot da poklekne pred detetom v jaslicah in se mu priporoča, da bi varno vodil naše korake.” Je pridigo zaključil dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije