»Upanje, ki ga imajo ubogi, ne bo nikoli razočaralo.« (Ps 9,19). Te besede so aktualne tudi v današnjem času. Izražajo globoko resnico, ki jo vera vtisne predvsem v srca najbolj ubogih: povrnitev upanja, ki je bilo izgubljeno spričo krivic, trpljenja in nestalnosti življenja.
V času nastajanja tega psalma je potekal obširen gospodarski razvoj. Kot je v takšnem stanju običajno, je tudi takrat prišlo do občutnega družbenega neravnovesja. Neenakomerna delitev dobrin je ustvarila številčno skupino revnih, katerih stanje je bilo v primerjavi z bogastvom redkih privilegiranih še dodatno dramatično. Sveti pisec motri in opisuje situacijo resnicoljubno in realistično. (iz poslanice papeža Frančiška)

“V današnjem času nam primanjkuje predvsem stanovitnosti, zaupanja. Imeti moramo vero in v njej moramo vztrajati. Jezus je svojim učencem dejal: In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta. (Mt 28,20) Vedel je, da se bodo razkropili, ko bo prišlo do trpljenja.
Tudi pri nas velikokrat pride do brezupa, ko pride trpljenje. Jezus nam govori o stanovitnosti vere. Moramo paziti, da strah, ki prihaja, nas ne bo begal. Vse kar prihaja od Boga je od Njega. Kar nas od Njega ločuje, ni od njega. Prosimo Marijo, da nam pomaga ohranjati vero v Gospoda. Prosimo, da bi skozi preizkušnje ostali z Gospodom, ker bomo rekli, Gospod želim ti slediti, izpolnjevati tvojo voljo.” Je med drugim v pridigi na svetovni dan ubogih dejal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič.

“Gospod ne zapusti tistih, ki ga iščejo in prosijo za pomoč, »ne pozabi vpitja nesrečnih« (Ps 9,13), saj je njegovo uho vedno pozorno na njihov glas. Upanje, ki ga ima ubogi, se zna soočiti tudi s smrtjo, trpljenjem in izključenostjo, saj se zaveda, da ga Bog ljubi na poseben način.” (papež Frančišek v poslanici za Svetovni dan ubogih)

Pripravila: AEF

Fotografije