Papež Frančišek je imel danes zadnjo splošno avdienco pred božičnimi prazniki. Zbranim romarjem in obiskovalcem je v dvorani Pavla VI. predstavil katehezo z naslovom »Jaslice, domači evangelij«.

Pred papeževo katehezo je bil prebran odlomek iz Lukovega evangelija: »Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, ki je ležalo v jaslih« (Lk 2,15-16).

Kateheza

Dragi bratje in sestre, dober dan! Čez en teden bo božič. Te dni, ko se teka po pripravah za praznovanje, se lahko vprašamo: »Kako se pripravljam na rojstvo slavljenca?« Preprosta a učinkovita priprava je izdelava jaslic. Tudi jaz sem šel letos po tej poti. Šel sem v Greccio, kjer je sv. Frančišek naredil prve jaslice z ljudmi tistega kraja. Napisal pa sem tudi pismo, s katerim sem spomnil na pomen tega izročila, kaj pomenijo jaslice v božičnem času.
Delati jaslice pomeni, obhajati Božjo bližino

Jaslice so pravzaprav »kot živ evangelij« (Apostolsko pismo Admirabile signum, 1). Prinašajo evangelij tja, kjer se živi: v domove, v šole, na delovno mesto, na kraje srečevanja, v bolnišnice, v zasebne klinike, v bolnišnice, v zapore, na trge… In tam, kjer živimo, nas spominjajo na nekaj bistvenega, da Bog ni ostal neviden v nebesih, ampak je prišel na zemljo, je postal človek, otrok. Delati jaslice, pomeni obhajati Božjo bližino. Bog je bil vedno blizu svojemu ljudstvu, a ko se je učlovečil in se rodil, je prišel preblizu, zelo blizu. (Delati jaslice) je obhajati Božjo bližino, je odkriti, da je Bog resničen, konkreten, živ in otipljiv. Bog ni oddaljeni gospod ali hladen sodnik, ampak Bog je ponižna Ljubezen, ki se je spustila vse do nas. Dete v jaslih nam posreduje svojo nežnost. Nekateri kipci upodabljajo »Jezuščka« z razširjenimi rokami, kot da bi rekli, da je Bog prišel zato, da bi objel našo človeškost. Zato je lepo stati pred jaslicami in tam izročati Gospodu življenje, govoriti mu o ljudeh, o stanju, ki ga nosimo v srcu, napraviti z Njim obračun leta, ki se izteka, podeliti z Njim pričakovanja in zaskrbljenosti.

Jasli in hiša kruha

Poleg Jezusa vidimo Marijo in Jožefa. Lahko si predstavljamo misli in občutja, ki sta jih imela, medtem ko se je Dete rojevalo v revščini, torej veselje in tudi tesnobo. Tako lahko povabimo Sveto družino v naš dom, tja, kjer je veselje in so zaskrbljenosti, kjer se vsak dan zbudimo, jemo in smo blizu svojim najdražjim. Jaslice so domač evangelij. Beseda jaslice dobesedno pomeni »jasli«, medtem ko mesto jaslic, Betlehem, pomeni »hiša kruha«. Jasli in hiša kruha. Jaslice, ki jih naredimo v hiši, kjer si delimo hrano in naklonjenost, nas spominjajo, da je Jezus hrana, kruh življenja (prim. Jn 6,34). On je, ki hrani našo ljubezen. On je, ki daje našim družinam moč, da gredo naprej in si odpuščajo.

Pustimo mami počivati

Jaslice pa nam ponujajo še eden nauk življenja. V današnjem ritmu, včasih divjem so povabilu k zrenju. Spomnijo nas, kako pomembno se je ustaviti. Kajti samo, ko se znamo zbrati, lahko sprejmemo to, kar v življenju nekaj velja. Samo če pred hišo pustimo trušč sveta, se lahko odpremo poslušanju Boga, ki govori v tišini. Jaslice so aktualne, so aktualnost vsake družine. Včeraj so mi podarili podobico posebnih jaslic, majhnih, ki se imenujejo: »Pustimo mami počivati«. Bila je speča Marija in Jožef z Detetom, ki ga je skušal uspavati. Koliko med vami si mora razdeliti noč, torej mož in žena, za otoka, ki se joče, joče, joče. »Pustite mami počivati«, to je nežnost v družini, to je nežnost v zakonu. Jaslice so vsekakor aktualne, saj vsak dan na svetu izdelujejo veliko orožja in nasilne podobe, ki vstopajo v oči in v srce. Jaslice pa so obrtniška podoba miru. Zaradi tega so živ evangelij.
On prebiva z nami

Dragi bratje in sestre, iz jaslic lahko tudi izluščimo nauk o smislu življenja. Gledamo namreč vsakodnevne prizore: pastirje z ovcami, kovače, ki kujejo, mlinarje, ki delajo kruh. Včasih so vključene pokrajine in situacije iz naših krajev. In prav je tako, saj nas jaslice spominjajo na to, da Jezus prihaja v naše konkretno življenje. In to je pomembno, da doma vedno naredimo jaslice, ker nas spominjajo, da je Bog prišel med nas, se je rodil med nami in nas spremlja v življenju, saj je človek, kot mi, postal je človek kot mi. V življenju nismo več sami. On prebiva z nami. Ne spreminja čudežno stvari, a če ga sprejmemo, se lahko vsaka stvar spremeni. Želim vam torej, da bo izdelava jaslic priložnost za povabilo Jezusa v vaše življenje. Ko delamo doma jaslice, je kot da bi odprli vrata in rekli: »Jezus, vstopi«, s tem napravimo to bližino konkretno, to povabilo, da pride v naše življenje. Kajti, če on začne prebivati v našem življenju, se življenje prerodi. In če se življenje prerodi, potem je zares božič.
Blagoslovljen božič vsem, papež Frančišek

Povzeto po: Radio Vatikan