Novice
25. april 2019
SVETI MARKO, apostol Danes obhajamo god sv. Marka apostola in pisca drugega evangelija.

Po soglasnem izročilu, ki sega v apostolske čase, je pisec drugega evangelija sv. Marko, učenec apostola Petra, ki je bil kasneje tudi njegov sodelavec v Rimu. Na željo rimskih kristjanov je med letoma 65 in 70 napisal svoj evangelij. Markov evangelij je po obsegu najkrajši, po nastanku pa najstarejši evangelij. S svojim delom si je evangelist Marko prislužil naziv iznajditelja književne vrste, imenovane evangelij. Beseda evangelij pomeni dobro novico, ki odstrani vse podobe Boga, ki si jih človek od nekdaj izmišlja ali se jim odreka.

Sv. Marko je izbor iz izročila, ki mu je bilo na voljo, Jezusove besede ter pripovedi o Jezusu vpel v kronološki in geografski okvir navideznega življenjepisa. Opisal je dogodke od tedaj, ko je Janez krstil Jezusa v Jordanu, pa do tedaj, ko so v Jeruzalemu našli prazen grob.

Sv. Marko je bil doma iz ugledne jeruzalemske družine. Njegova mati naj bi bila lastnica hiše, v kateri se je po Gospodovem vnebohodu zbirala prva krščanska občina. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bila v Markovi hiši obednica, kjer je Jezus na veliki četrtek obhajal zadnjo večerjo. Po svojem bratrancu Barnabu (prim. Kol 4,10) se je Marko leta 44 po Kr. seznanil z apostolom Pavlom, ki je prinesel iz Antiohije darove za revne kristjane v Jeruzalemu, kjer je v tistem času vladala huda lakota.
Marko je tako živel v času delovanja apostolov Petra in Pavla. Oba pa sta imela močan vpliv nanj. A povsem samostojno je začel delovati šele po njuni mučeniški smrti. Dogodke razlaga z neposrednostjo, ki je značilna le za žive priče dogodkov. Tako je z govorjeno in pisano besedo oznanjal, kar je slišal. Dogodke razlaga z neposrednostjo kar naredi njegovo pripoved bogato s podrobnostmi.
Po pričevanju Evzebija iz Cezareje, je Marko prav tako umrl je mučeniške smrti najverjetneje v Aleksandriji, od koder so njegove relikvije kasneje prenesli v Benetke. Tam so njemu v čast v 11. stoletju zgradili veličastno baziliko. Legenda trdi, da naj bi apostol Marko med delovanjem v Ogleju, tedanji metropoli severnega Jadrana, imenoval prvega škofa sv. Mohorja. Iz Benetk in Ogleja se je njegovo češčenje tako razširilo tudi v naše kraje.

Vsak od štirih evangelistov ima svoj simbol, s katerim ga upodabljajo. Tako je simbol sv. Marka lev. Motiv se navezuje na zapis iz knjige Razodetja (prim. Raz 4,7), ki govori o štirih živih bitjih, ki Bogu dan in noč pojejo slavo. Leva (zver) povezujejo z Markom, ker se njegova pripoved začne z delovanjem Janeza Krstnika v puščavi (prim. Mr 1,13).

Pripravila: UK

Fotografije