Nauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved (credo) v bogoslužni rabi prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah. Na nedeljo Svete Trojice se pri bogoslužju zato posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh.

“Praznik Svete Trojice nam govori, da človek vedno stoji pred veliko skrivnostjo, ki je Bog. Bog nam pošilja svojega Sina, da bi nam oznanjal Božje modrosti, ki jo človeku največkrat primanjkuje. Zaustaviti se moramo v premišljevanju, v češčenju. Sveti Duh nas navdihuje, da izgovarjamo besede 'Bogu hvala’. Vsi smo poklicani, da pred Najsvetejšim črpamo moč za svoje življenje.
Lep primer sta francoski fizik André-Marie Ampère in njegov neverni učenec Antoine-Frédéric Ozanam. Ko je bil Ozanam v stiski, se odpravil v cerkev in mislil, da bo sam. A tam v temi in tišini je srečal učitelja, ki je molil. Vprašal ga je, zakaj vi, ki ste velik in slaven, klečite in molite. In Ampère mu je odgovoril 'Velik sem samo takrat, ko sem na kolenih in molim.’ Ozanam je postal kristjan in leta 1883 ustanovil Vincencijeva zveza dobrote. Leta 1997 ga je papež Janez Pavel II. proglasil za blaženega.
Gospod bo v evharistiji delal čudeže, če nas bo prenovil. Daj Gospod, bo ta sveta daritev prenovitev našega življenja. Se posebej v težkih trenutkih. Pri tem pa nam naj pomaga Božja Mati Marija.” je med drugim v pridigi osrednje romarkse svete maše ob 10.00 na trgu pred baziliko dejal dr. p. Robert Bahčič.

Pri sveti maši ob 11.30, ki jo je daroval dr. p. Viktor papež, je pel Mešani cerkveni pevski zbor Župnije Galicija pri Žalcu.

Pripravila: AEF

Fotografije