Klara se je rodila leta 1194 v Assisiju v plemiški družini. Ne da bi starša vedela, kaj čaka njunega otroka sta deklici izbrali ime Chiara, kar pomeni »svetlikajoča se«.
V postnem času leta 1212 je slišala pridiganje svojega prijatelja Frančiška, ki se je že zavezal uboštvu. Njegovo povsem novo pričevanje življenja po evangeliju jo je tako prevzelo, da je v noči pred cvetno nedeljo pobegnila od doma, se odpovedala vsemu, kar je imela, da bi lahko hodila za Kristusom na način Frančiška Asiškega. Z njim je soustanovila skupnost klaris s prvo hišo pri sv. Damijanu. Naslednjih 40 let je živela v samostanu ob cerkvi sv. Damjana in vodila skupino deklet, ki so ji sledile. To so bile prve klarise. Sestre so oblečene v grobe tunike hodile bose in se preživljale z miliščino. Poročila iz tistih časov pravijo, da je Klara , ki je bila njihova opatinja, najbolj ponižno stregla vsem. Klara ni veliko pridigala ali delila pametnih nasvetov. S svojim zgledom je pokazala, kakšna mora biti ljubezen do bližnjega.
A s sv. Klaro so poleg njenega dela poznani tudi nekateri čudeži. Eden od teh se je zgodil ob napadu vojske Friderika II. leta 1234. Takrat je Klara na samostanskem obzidju izpostavila Najsvetejše. V molitvi se je vrgla na tla in prosila »Dobri Gospod, prosim te ubrani se tiste, ki jih jaz ne morem zaščititi.«Ko je kmalu zatem kvišku dvignila ciborij, so se sovražni vojaki razbežali.
Ko je papež Inocenc IV. sestavil vodilo za njeno redovno skupnost, v katerem so imela zagotovljena letna finančna sredstva, mu je Klara odgovorila s svojo, strožjo različico – prvim vodilom ženskega reda, ki ga je napisala ženska. Svojim sestram, je dan razdelila na molitev, delo, dejanja ljubezni do bližnjega , spokorna dela in počitek. Preživljajo naj se z delom, ki se jim zjutraj sproti zapove in z miloščino. Pokorijo naj se zlasti z molkom in s postom – razen v bolezni naj ne uživajo mesa.
Po skoraj 30–ih letih hude bolezni je Klara 11. avgusta leta 1253 umrla.
Takrat je že bilo v Evropi čez 150 samostanov klaris. Dve leti po Klarini smrti jo je papež Aleksander IV razglasil za svetnico.
Po njeni smrti so začeli njej v čast graditi baziliko, ki je bila dokončana leta 1260. Bazilika stoji kot simbol novega obdobja v Frančiškovem življenju, ki se je začelo s Klarino smrtjo in pokopom.
Slovenci smo imeli že 47 let po njeni smrti prvi samostan klaris v Mekinjah pri Kamniku, pozneje tudi v Gorici, Ljubljani in Škofji Loki. Danes imajo klarise svoj samostan v Nazarjah v mariborski nadškofiji.

Pripravila: UK

Fotografije