S tem geslom želi Cerkev na Slovenskem postaviti v središče našega razmišljanja o Božji besedi pogovor, dialog. Evangelist Luka poroča o zaskrbljenosti dveh učencev spričo velikonočnih dogodkov v Jeruzalemu (24,14). Kljub razočaranju in negotovosti, sta o tem pogovarjala – ne samo med seboj, ampak tudi z drugimi, ki sta jih srečala. Na ta način sta nevede prišla tudi v pogovor z Vstalim. Bog od vsega začetka prav po besedi stopa v odnos s človekom. Preko pogovora se pletejo odnosi, se gradi zaupanje, se odpravljajo predsodki. Pogovor je tako tudi najboljši način, za živo katehezo in graditev življenjskih odnosa z Bogom.
Na nedeljo Božje besede smo se v baziliki Marije Pomagaj spomnili na prvi prevod Svetega pisma v slovenski jezik. Jurij Dalmatin je leta 1584 izdal prvi celoten prevod Biblije v slovenski jezik in s tem postavil pomemben mejnik v razvoju tako slovensekga jezika kot tudi Cerkve v naših krajih. Pri dopoldanskih svetih mašah so mašniki na oltar v baziliki Marije Pomagaj prinesli izvod Dalmatinove Biblije.
Ob prazniku Božje besede je rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, v pridigi spregovoril o umevanju Božje besede:” Za umevanje, kaj je hotela Božja beseda povedati, prosimo Svetega Duha. Prevajalci Svetega pisma so velikokrat iskali pravi prevod za določene besede. Ob tem je bila vedno pomembna molitev in priprošnja Svetemu duhu. Ne samo prevajalcem, tudi nam je večkrat težko to besedo razlagati, povedati. Božja beseda človeka osebno nagovori. Današnje prvo berilo beremo tudi na praznik Jezusovega rojstva. Prosimo Odrešenika, da nam odpre srce za njegovo besedo. Da bi bili nagovorjeni tam, kjer delamo.
Logos je nauk, ki ga po študiju eksegeze razberemo in spoznamo. Iz tega se razvija teologija.
Rema pa je maziljena beseda, ki je namenjena konkretni osebi v konkretni situaciji, ki človeka nagovarja v globini njegovega srca, ga motivira, tolaži in vabi k hoji za njim. Beseda je prevzela ribiče in so šli za Njim.
Gospod prihaja v naše vsakdanje življenje, v svetlobi in luči. Slovenski pisatelj Pave Zidar, veliki iskalec resnice, je v eni izmed svojih številnih misli o svetlobi zapisal:
Vsak človek je luč: eden večja, drugi manjša.
Kraji dobivajo štiri vrste svetlobe: sončno, lunino, zvezdno in človeško.
Glavni sta dve: sončna in človeška.
Če zmanjka prve, umreš, če zmanjka druge, umiraš.
Prosimo danes, da bi svojo človeško svetlobo napolnili z Božjo besedo. Vzor je Nebeška Mati, ki je božjo besedo premišljevala. Da bi z njo lažje šli skozi naše skrbi in tegobe. Naj bo tudi nam Božja beseda vir milosti, ki jih potrebujemo za vsakdanje življenje.” Je pridigo zaključil p. Robert Bahčič.
Pri sveti maši ob 11.30, ki jo je daroval dr. p. Viktor Papež, je bralec evangelij prebral iz Dalmatinovega prevoda Biblije. Prisluhnete lahko v priponki.
Pripravila: AEF
Fotografije
