K razvoju samega kraja so botrovale naravne danosti kot so vodna energija, lesno oglje in železova ruda na Jelovici. Vse navedeno je pripomoglo k razvoju železarstva in fužinarstva, ki je prebivalcem doline zagotavljalo preživetje. Iz tega obdobja so se lepo ohranjenih spomenikih fužinarske arhitekture. Predvsem pa je Kropa poznana po ročno izdelanih kovaških predmetih, ki so zelo pristni.

A ne samo umetna kovaška obrt, Kropa je poznana tudi po tradiciji ohranjanja koledniškega praznika, ki se v Kropi lepo ohranja.
Kropa pa je bila vir navdiha tudi za umetnico Lizo Hribar, ki se je v povojnem času umaknila v kraj ob potoku Kroparica. Tu je sodelovala z znamenitim kovačem Jožetom Bertoncljem in na kovaški šoli tudi poučevala. Leta 1947 je za Marijino podružnično cerkev v Kropi izdelala svoje prve monumentalne jaslice, ki obsegajo nad 30 figur in ki jih še danes postavljajo. Vedno je želela izpostaviti posebnosti kraja, zato je upodobila domačine – kroparske kovače. Kmalu so jaslice postale njena programska usmeritev, saj je naredila je celo vrsto monumentalnih (med drugim leta 1952 za kapelo bogoslovnega semenišča v Ljubljani) ali pa manjših družinskih (v jaslicah za znano ljubljansko družino Tozon je 'Tozonove fantke’ upodobila kot pastirje.

Po lastnih besedah je jaslice ustvarjala s srcem, vdanostjo in s pobožnostjo, bila je mnenja, da morajo jaslice prinesti toplino v dom in družino.

Pripravila: UK

Fotografije