Češčenje svete družine je sorazmerno nov pojav, saj se je pojavilo šele v 17. stoletju, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu, msgr. Fraçois-Xavier de Laval, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665), katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 razglasil za blaženega. Praznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.
Življenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo le o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, obisku modrih z Vzhoda, begu v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju. Praznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine, ki nastane s poroko med možem in ženo. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost, spoštovanje in ljubezen, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus, Marija in Jožef.
(povzeto po katoliska-cerkev.si)

“Gospod se spominja svoje zaveze, ki jo je dal. Abraham se kljub starosti Gospodu ni posmehoval, ko mu je rekel, da naj prešteje zvezde, da bo toliko njegovih potomcev.
O tem pisal tudi apostol Pavel. Bog vodi zgodovino in v tem mu moramo verjeti. V ozračju molitve se je znašel tudi starček Simeon v templju. Navdihnil ga je Sveti duh, da je prišel v tempelj. Tam je spoznal Jezusa za Odrešenika. Tudi prerokinja Ana je spoznala Odrešenika v templju. Spoznala ga je na svetem kraju. Če odpremo srce, šele takrat vidimo bistvo. ...
Danes obhajamo praznik Svete družine. Želim, da bi v ozračju molitve in češčenja spoznali blagoslov. Da bi tudi mi premišljevali božjo besedo, po Marijinem zgledu. Kličimo Boga, da bi to, kar je zgoraj, bogatilo naše družine.” Je med drugim v pridigi na praznik Svete družine dejal rektor bazilike Marije Pomagaj, dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije