Škofjeloški pasijon (latinsko Processio locopolitana) je dramsko besedilo, ki ga je okrog leta 1715, z nadaljnjimi popravki do 1727, po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij napisal loški kapucin, pater Lovrenc Marusič oziroma oče Romuald iz Štandreža. Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini in najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga, edina iz baročnega obdobja.
Po dveh stoletjih je bil Škofjeloški pasijon ponovno predstavljen leta 1936 v okviru obrtno-industrijske razstave na dvorišču šole v Škofji Loki, v izvirni zasnovi (po mestnih ulicah) pa leta 1999 in 2000.
Zadnje uprizoritve pasijona so bile leta 2015. Prihodnje uprizoritve so načrtovane za leto 2021. Do takrat si na spodnji povezavi, iz arhiva RTV Slovenije, lahko ogledate posnetek predstave iz leta 2009.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/skofjeloski-pasijon/32226065

Fotografije