Marija je od vsega začetka globoko zapisana tudi v vernost nas Slovencev. Prvo svetišče, ki je bilo postavljeno potem, ko so naši predniki prejeli vero, je bilo okoli 760 posvečeno ravno Mariji v čast.
Začetek upodabljanja Marije Pomočnice se posredno naslanja na Sveto pismo, kjer poroča evangelist Matej o begu svete družine pred Herodovim zalezovanjem (Mt 2,13–15). K temu svetopisemskemu poročilu se nagiba stara legenda, ki pravi, da se je Jezus na begu privil svoji materi okrog vratu in jo prosil: Mati, pomagaj!

Slovesno sveto mašo je na praznik Marije Pomagaj na trgu pred baziliko daroval murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf, ob njem je somaševal rektor bazilike dr. p. Robert Bahčič. Praznovanja se je udeležilo veliko romarjev iz različnih koncev naše dežele, veseli smo, da spoštujejo navodila slovenskih škofov, upoštevajo razdaljo in nosijo maske v zaprtih prostorih.
V uvodu v sveto mašo se je p. Robert Bahčič najprej zahvalil vernikom, da so na praznik priromali k Mariji Pomagaj ter škofu Petru Štumpfu, da je sprejel povabilo k vodenju slovesnosti. Škof Peter Štumpf je letos februarja izgubil očeta in teden dni po pogrebu je pri Mariji Pomagaj vodil slovesnost na praznik Lurške Matere Božje. Ob tem je zaupal, da sta njegova starša dan po poroki priromala na Brezje, Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila.

V pridigi je škof msgr. Peter Štumpf najprej spregovoril o značaju slovenskega vernika: “Slovenci nismo zakomplicirani verniki, kot so to mnogi drugi veliki narodi, ki si tako radi svojo vero razlagajo, utemeljujejo, jo prilagajajo, posodabljajo, modernizirajo in kot opažamo, jo nekateri sedaj že povsem odmetavajo. Slovenci smo preprosti in iskreni verniki. Mi se ne sprašujemo ali je pametno moliti rožni venec ali ne. Tudi se ne sramujemo petja litanij na čast Materi Božji. Zdi se, kot da brez teh pobožnosti sploh ne moremo vedeti, kako pristopiti k nebeški Materi Mariji. V teh molitvah smo kot majhni otroci, ki nenehno nekaj »čeblajo« svoji mami. In samo mama ve, kaj bi ji njeni otroci radi povedali.”
In nadaljeval : “Marija je bila žena močnega značaja, seveda ponosna na svojega sina Jezusa in hkrati obzirna in čuteča do tistih, ki so bili v stiski. Sinova slava je bila njena slava, zato si v svoji ženski in materinski pozornosti nikakor ni mogla dopustiti, da Jezusa ne bi spodbudila, naj ukrepa in prepreči morebitni škandal glede vina, ki so ga svatje prekmalu spili. Jezus se je nekaj obotavljal, češ da še njegova ura za čudeže ni prišla, toda mati je le mati. Tukaj ni ugovora. In zato se tudi Jezus ni zoperstavljal želji svoje Matere, naj novoporočencema pomaga. Svatba v galilejski Kani pomeni razodevanje Marijinega posredovanja za nas pri Bogu. Ta Marijina vloga se nikdar ni nehala, ampak se nadaljuje.”
Ob zaključku pa nam je škof Štumpf naročil: “Hlastamo za zrakom, se nastavljamo soncu, po travnikih in gozdovih iščem svoj mir in varnost, ne zmoremo pa se nastaviti Soncu Božje ljubezni. Zato Marija Pomagaj ozdravi naše rane, ki nam jih je zadal ta novi virus; ki nam jih poglabljajo naši prepiri; ki nam jih zastrupljajo naše razdeljenosti. Ohladi našo jezo, ki je še zmeraj vroča vse od 2. svetovne vojne. Vodi naše misli proč od obsojanja in obtoževanja drug drugega. Očisti naša pljuča za vdihavanje sape Svetega Duha, da naše duše ozdravijo in se nam srca v prsih omehčajo. Nebeška Mati Marija, pomagaj nam, da postanemo podobni tvojemu Sinu. Nikdar ne prenehaj za nas prositi milostnega Boga. Zdaj in ob naši smrtni uri …”

Po blagoslovu sta se duhovnika odpravila v baziliko in se v tihi molitvi poklonila Mariji Pomagaj, Kraljici Slovencev.

Pripravila: AEF

Fotografije