Beseda, po njej je vse nastalo in brez nje ni nastalo nič, zapiše evangelist Janez. Najprej je govoril Bog in rekel »bodi svetloba«, in ustvaril je nebo in zemljo. Šele po tej Božji besedi je nastala svetloba. Stvarjenje je nastalo z dejanjem besede in šele, ko je Bog postopoma ustvarjene stvari imenoval, jih je izrekel za bivajoče. V Genezi Bog prvič nagovori človeka, mu da na razpolago vse dobrine zemeljskega raja in mu ukaže, naj ne je sadeža iz drevesa dobrega in zla. Ampak, ste se že kdaj vprašali, v katerem jeziku je Bog nagovoril prva človeka? Če ste, niste bili edini, s tem vprašanjem so se jezikoslovci ukvarjali stoletja in zagotovo si lahko mislite, da so si številni »prisvajali« privilegij, da je Gospod govoril v njihovem jeziku.
A edino, kar zagotovo lahko rečemo je, da ne moremo govoriti o jeziku, kot jih poznamo danes. Gospodovi nagovori Adamu so bili jezik notranjega razsvetljenja, v katerem se Bog izkazuje z naravnimi pojavi, grmenjem, bliskanjem, ognjem. Takšna Gospodova znamenja najdemo skozi vse sveto pismo. V teh primerih moramo pomisliti na jezik, ki je poslušalcu razumljiv zaradi daru ali stanja posebne milosti.
Da pri Bogu beseda in jezik nosita velik pomen se prepričamo še na enem mestu v Genezi, ki jezikovno temo povzame v poglavju 11,1. Po vesoljnem potopu je imela vsa zemlja en sam jezik in isto govorico, vendar pa je oholost ljudi vodila v tekmovanje z Gospodom in so hoteli zgraditi stolp, ki bi segal do neba. Da bi Gospod kaznoval njihovo ošabnost in preprečil izgradnjo stolpa, se je odločil: »Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega! … Zato se je imenovalo Babél, ker je tam Gospod zmešal jezik vse zemlje in od tam jih je Gospod razkropil po vsej zemlji.« (1 Mz 11,5-9)
Babilon prestavlja simbol človeške konstrukcije, ki želi tekmovati z nebom. In Bog s tem, ko zmeša človeške jezike onemogoči njihovo medsebojno razumevanje, onemogoči človeško blasfemijo.
Kako povedno in poučno je prebiranje Svetega pisma, a kaj, ko se ljudje iz njega bolj malo naučimo. Pozabljamo, da je zgodovina učiteljica življenja. Tudi danes gradimo stolpe, visoko v nebo in tekmujemo v višavah; z Bogom želimo tekmovati na različnih področjih, od genetike do vremena, na vse bi radi vplivali. In ko se dogodi nekaj, kar nam ni po volji, se nam porajajo dvomi, jeza, da nas je Bog zapustil, da nas nima rad, da nas kaznuje. Temu smo bili priča tudi v preteklih mesecih. Premalo je zaupanja v nas, da bi verovali, da so skrivnostna pota Gospodova, a vedno nas vodijo k Njem, če mu zaupamo. Samo, če smo sposobni komunikacije z Bogom, bomo sposobni komunikacije s sočlovekom.
Vsaka preizkušnja nas nekaj nauči in zagotovo je bil čas epidemije korona virusa čas učenja medsebojne komunikacije, čiščenja nepotrebne navlake v našem življenju, vrednotenja medsebojnih odnosov. Bil je čas blagoslova, ko smo, če so bila naša srca odprta, spoznali, kdo in kaj nam v življenju pomeni največ.

»Pošlji svojega Duha in prenôvi obličje zemlje.« (Ps 104) Sveti Duh je zbranim apostolom ob binkoštih dal dar govorjenja v različnih jezikih: po tem so govorili tako, da so jih lahko hkrati razumeli govorci različnih jezikov in narečij. S tem je bila izničena kazen Babilonskega stolpa in omogočena širitev Božje besede v vseh jezikih. Binkošti, v svojem čudežu in moči podajanja Božjega sporočila, v zgodovini Cerkve zavzemajo osrednje mesto. Lahko rečemo, da so s prihodom Svetega duha apostoli postali prvi prevajalci, podajalci Božje besede.

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Komentar tedna na Radiu Ognjišče, Andreja Eržen Firšt, Binkošti 2020