Vsako leto se ob zaključku šolskega in akademskega leta dijaki in študenti podajo na nočno peš romanje mladih na Brezje. Letos je romanje zaradi omejitev in nevarnosti širitve virusa potekalo drugače, ne organizirano v skupini, ampak so romali posamezniki. Kljub temu se je na romanje k Mariji Pomagaj na Brezje peš podalo veliko mladih, nekateri so iz Ljubljane krenili sinoči, drugi so se jim ponoči pridružili v Kranju ali na drugih lokacijah ob poti.
Romanje ob zaključku šolskega in akademskega leta je namenjeno mladim, predvsem srednješolcem in študentom v Ljubljani, da se podajo na pot zahvale, prošnje in molitve. Ob zaključku letošnjega romanja je sveto mašo na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ob somaševanju številnih duhovnikov. Nekaj duhovnikov pa je bilo na trgu pred baziliko romarjem na voljo za sveto spoved.
V uvodu pridige je nadškof Zore najprej spregovoril o času in situaciji, s katero se soočamo: “Smo v posebnem času, soočamo se z nečim, kar je majhno, očem nevidno, a ima veliko moč. Velikokrat naša vera v Boga ni vera, ampak je preizkušanje Boga. Ali nam bo v tistem trenutku ustregel prav s tistim, kar mi sami želimo. Biti nemočen je znak veličine človeka, znak ponižnosti, ki je druga beseda za realizem. Naše moči so omejene, ker se tega zavedamo, prihajamo pred Gospoda, Njemu prinašamo svoje stiske. Nemočen je biti ob svoji stiski in še težje ob stiski blišnjega. Takrat želimo Gospodu dopovedati, kaj naj stori, kaj nam nakloni. Stotnik je v današnjem evangeliju storil drugače, zaupal je Gospodu. Nismo mi odrešeniki nikogar, On je Odrešenik. Edino, kar lahko storimo je, da drugemu pomagamo in mu ne nalagamo še bolj križev. Njemu izročimo to, kajti le On ve, kako bo odreševal posameznika, v konkretnosti njegovega življenja.”
“Ne blebetajte, pravi Jezus, to delajo pogani, ki mislijo, da bodo uslišani zaradi množice besed. Stotnik gre domov v veri, da bo služabnik ozdravel. Služabniki v Kani nosijo vrče v veri, da delajo prav.
Prosimo Marijo, naj nam stoji ob strani, s svojo tiho navzočnostjo. Naj bo tudi pri nas navzoča, tako kot Božja in naša Mati.” Je pridigo zaključil nadškof Zore.
Ob koncu svete maše se je g. Matevž Mehle zahvalil frančiškanom za gostoljubnost in g. nadškofu za vodenje somaševanja.
Pripravila: AEF
Fotografije
