Peš romanje je vedno prav posebno doživetje. Srečanje s samim seboj, s potjo, ki je v bistvu cilj. In ko ga na koncu res dosežeš, je občutek vedno nepozaben. Kljub morebitnim žuljem, bolečim sklepomin mišicam. Tako so zagotovo čutili tudi številni romarji, ki so na največji Marijin praznik peš priromali k Mariji Pomagaj.
Letošnja romanja so bila zaradi drugačnega časa spremenjena, manj je bil oorganiziranih skupin in tudi te so bile manjše. Tako so tudi romarji iz Rečice pri Savinji, ki vsako leto že 26 let, na Veliki šmaren romajo k Mariji Pomagaj, prišli v veliko manjšem številu. Lani jih je bilo 80, letos mnogo manj. A pot so prehodili z velikim zaupanjem in priprošnjo tudi za tiste, ki so ostali doma. Kot običajno so se udeležili svete maše ob 16. uri, ki jo je na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval p. Robert Bahčič.
Upamo, da se bomo naslednje leto srečali v večjem številu.

Pripravila: AEF

Fotografije