Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, iz časa posvetitve cerkve v Jeruzalemu, ki jo izročilo prepoznava kot baziliko sv. Ane, Marijine matere. Praznovanje Marijinega rojstva se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu, kamor so ga prinesli vzhodni menihi, pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi.
Naši predniki so praznikoma Marijinega vnebovzetja (15. avgust) in Marijinega rojstva (8. september) dali slovensko ime: veliki in mali šmaren oziroma vélika in mala maša, pa tudi velika in mala gospojnica. Obdobje med tema dvema praznikoma je znano kot obdobje romanj v Marijina romarska svetišča.
Tako je tudi danes k Mariji Pomagaj na Brezje priromalo veliko število vernikov, iz različnih koncev naše dežele. Slovesno sveto mašo je na trgu pred baziliko ob 10. uri daroval mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Ob njem so somaševali dr. p. Robert Bahčič, rektor bazilike, g. Jure Sojč, glavni tajnik Nadškofije Maribor ter g. Niko Rupnik, župnija Most na Soči.
V uvodu svete maše je prisotne romarje pozdravil p. Robert Bahčič ter se obenem zahvalil nadškofu Alojziju Cviklu za vodenje slovesne svete maše.

»Rojstvo Device Marije je znamenje, da je Bog začel uresničevati veliki načrt odrešenja.« Je uvodoma v pridigi dejal nadškof Cvikl in nadaljeval: »Prerok Mihej vse upanje polaga na Odrešenik, ki bo prišel iz Davidovega rodu. Devica Marija je bila vse od začetka v skladu s podobo Jezusa Kristusa. Bila je izbrana od Boga, prvi korak je naredil Bog in ne človek. Marija je rekla da na angelov pozdrav, ko ji je dejal, Bog s Teboj. Bog je bil z Njo od vsega začetka in edinstven je bil Njen poklic. Bila je polna milosti. Božji načrt se uresniči po izrednih dogodkih, poseči mora sam Bog, po Svetem Duhu.« … »Marija nam danes kliče, ne bodite zagledani v ta svet, ne glejte življenja kot hlastanje za materialnim. Moramo prisluhniti vesti, nismo ustvarjeni za životarjenje. Pot nas pelje preko zaupanja, Bog se sklanja k vsakemu od nas. Božjo bližino moramo najprej sami doživeti, to nam daje veselje nad poslanstvom, ki ga imamo. Iščimo trdni temelj, ki nam ga daje moč evangelija. Posredovanje vere je možno le v luči ljubezni.« V pridigi je nadškof Cvikl nagovoril tudi duhovnike, redovnike in redovnice, z željo, da posredovanje vere ni posredovanje ideje, ampak nagovarjanje, to je dediščina, ki jo prenašamo naprej. »Zato smo tu pri Mariji, ki ima danes rojstni dan. S prošnjo, da bi skupaj doživeli, da je Bog dober, ker nam daje Nebeško Mati za našo sopotnico. Marija nas razume, takšne kot smo. Pred Njo lahko stopimo s težavami, pomaga nam na poti k Bogu.
Naj nam Marija izprosi moči, da bi vztrajali na poti božjega otroštva. Če bomo odprti, nam bo Bog zaupal poslanstvo. Naj nam praznik Marijinega rojstva pomaga, da se naužijemo božje bližine in gremo z veseljem v vsakdan.« Je pridigo zaključil nadškof Alojzij Cvikl.

Po končani sveti maši so se duhovniki v procesiji odpravili k Mariji Pomagaj in se ji poklonili z molitvijo.
Bogu hvala za čudovit dan, ki se je naredil na Marijin praznik!

Pripravila: AEF

Fotografije