18. oktobra v Katoliški cerkvi praznujemo god svetega Luka evangelista. Sveti Luka je svetnik, ki je po starem krščanskem izročilu napisal dve pomembni novozavezni knjigi: Evangelij po Luku in Apostolska dela. Dolgo je oznanjal krščanstvo skupaj s svetim Pavlom – spremljal ga je na vseh pomembnejših potovanjih in je skupaj z njim prišel tudi v Rim.
Z Marijo se je evangelist Luka večkrat srečal v Janezovi hiši, kjer mu je pripovedovala o Jezusovem rojstvu in njegovih otroških letih. Luka jo je ob teh obiskih večkrat slikal – od tu izhaja legenda, da je on avtor Marijine podobe (Salus populi romani, Zdravje rimskega ljudstva), ki jo danes častijo v cerkvi Marije Snežne v Rimu. Nekaj njegovih slik naj bi se, po izročilu, ohranilo do današnjih dni: Črna Marija iz Częstochowe na Poljskem, Carigrajska Mati Božja v baziliki svete Justine v Padovi ter Milostna Mati Božja na Trsatu. Kakorkoli že, gotovo pa je res, da je Luka Mariji in Jezusu naslikal najlepšo podobo prav v svojem evangeliju.
Evangelist Luka je največkrat upodobljen z volom. Luka velja za zavetnika zdravnikov, kirurgov, slikarjev, zlatarjev, kiparjev, vezilcev (čipkaric), stekloslikarjev, slikopleskarjev in na sploh krščanske umetnosti.

Sekcija slikopleskarjev, fasaderjev in črkopleskarjev, ki deluje v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je na god svetega Luka, njihovega zavetnika, letos pripravila prvo slovesno obeležitev praznika. Osrednja slovesnost z razvitjem in blagoslovom prapora sekcije slikopleskarjev je potekala v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču Brezje.

Slikopleskarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, med tradicije pa spada tudi združevanje v ceh oziroma v stanovsko organizacijo, kar danes predstavlja Sekcija slikopleskarjev, črkoslikarjev in fasaderjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). V Sloveniji je danes okoli 1.200 registriranih slikopleskarjev, s to dejavnostjo se ukvarja tudi mnogo tistih, ki imajo registrirane druge gradbene dejavnosti.

Sekcija se je pred desetimi leti začela povezovati s kolegi iz Evrope in se dve leti kasneje aktivno vključila v članstvo UNIEP (Evropsko združenje slikopleskarjev). Prav od tam izhaja ideja, ki je navdušila mnoge slikopleskarje tudi v Sloveniji: imeti lasten prapor. Po besedah Sekcije, je to prvi poklicni prapor v Sloveniji. Prapor je bil izdelan leta 2020, a ga zaradi epidemije niso mogli ustrezno predstaviti javnosti.
Vodstvo Sekcije se je odločilo, da za blagoslov praporja prosijo ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika, ki se je vabilu z veseljem odzval. Za lokacijo blagoslova pa so izbrali baziliko Marije Pomagaj.
Ob prisotnosti številni stanovskih kolegov iz Evrope (Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske) so se slovenski slikopleskarji razveselili blagoslova praporja. Prisotni so bili tudi številni častni gostje, g. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS, ki je sprejel botrstvo praporja, predsednik Območno-obrtne zbornice, g. Branko Meh, predsednik Evropskega združenja slikopleskarjev, g. Helmut Schulz ter predsednik sekcije slikopleskarjev inž. Matjaž Majdič.
Avtorica podobe svetega Luka, ki je na praporju, je Klavdija Špenko. Prapor je v osnovi izdelan iz svilene tkanine modre barve. Na eni strani je na sredini simbol sekcije slikopleskarjev: v trikotnik razporejene tri silhuete, vsaka je pobarvana z eno od osnovnih slikopleskarskih barv: modra, rdeča in rumena. Prapor so izvezli v podjetju Vezenje Ercigoj d.o.o.

Osrednja slovesnost z blagoslovom praporja je ob 17. uri potekala v baziliki Marije Pomagaj. Pred tem so se udeleženci zbrali pred baziliko, kjer smo jim na kratko predstavili zgodovino Slovenskega Marijinega narodnega svetišča. V procesiji so udeleženci slovesnosti vstopili v baziliko, gostujoča združenja slikopleskarjev so v baziliki razvila svoje praporje in s tem še dodatno obogatila slovesnost.

Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, ob njem sta somaševala rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič in g. Pavle Juhant. Lepota in umetnost sta bili rdeča nit pridige, ki jo je škof Anton Jamnik namenil slikopleskarjem in ostalim prisotnim gostom: “Lepota izraža božjo nežnost do nas, ljudi. Sveti Frančišek Asiški je v svoji molitvi in pesmi preprosto govoril Bogu: 'Ti si lepota, ti si naša ljubezen, ti si vsa naša sladkost.’ Božja ljubezen in lepota sta torej v samem bistvu združeni, še več, istovetni sta, ker je Bog Ljubezen in ker je Bog sam Lepota.
Skozi ta Vir, edino pristni vir, priteka lepota. Mar umetnost ne odraža večne lepote, večnega sijaja? Kaj drugega naj bi bil smisel umetnosti? Od Jezusa pritekajo studenci vsakršne milosti, priteka življenje samo. To je 'skrivnost, skrita od vekov, razodeta pa poslednji čas za nas’. Kdor hoče razumeti, bo razumel. Kajti vsak iskren človek lahko odkrije 'večne temelje’. In kakšno je umetniško delo, ki tega ne odraža? Kakšen je umetnik, ki ne ljubi? Kaj ali kakšen je umetnik, ki ne odraža sijaja lepote in ljubezni kljub trpkosti križa, trpljenja?” Je med drugim dejal škof Jamnik in nadaljeval: “Gledano s krščanske perspektive, lahko rečemo, da je umetnost (upodabljanje) približevanje tega (božjega) stvarstva prihodnji resničnosti – nebeškemu Jeruzalemu. Na skrivnosten način se ti dve resničnosti v podobi zbližata in prežemata. Kajti nič drugega kot to v umetniškem delu ne dviga človekovega duha (to se dogaja tudi bolj ali manj zavedno). Nič drugega kot to ne izpolni človeka z neko trajno srečo, v veri seveda, mogoče samo v nekem trenutku.”
“Drevo spoznamo po njegovih sadovih. Umetnikovo srce se razodene po njegovih delih. S svetim Pavlom želim tako reči: Vse, kar je resnično in častno, vse, kar je pravično in čisto, vse, kar je vredno ljubezni in spoštovanja, vse, kar je krepostno in vredno pohvale, imejte v mislih …Tudi Jezusova beseda apostolom se nanaša na umetniško dejavnost: “Naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.” Ta luč je za vas in v vas lepota vašega umetniškega dela.
Iskrene čestitke ob vašem prazniku! Še naprej naj vas Sveti Duh navdihuje vašo ustvarjalnost, da bo Lepota večno davna, večno nova zasijal v vsem svojem žaru in razveseljevala vas same in vse tiste, s katerimi se boste v življenju srečevali.” je pridigo zaključil pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Po koncu svete maše so sledili nagovori častnih gostov in za tem blagoslov praporja. Najprej je moderator, g. Matjaž Merljak, k besedi povabil predsednika Sekcije slikopleskarjev, g. Matjaža Majdiča, za njim je spregovoril boter praporja, g. Alojz Kovšca. Obljubil je, da bo svojo dolžnost botra z veseljem in odgovornostjo opravljal. Za njim sta spregovorila še predsednik Evropske zveze slikopleskarjev, g. Helmut Schulz ter predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, g. Branko Meh.
Poleg slovenskega praporja so duhovniki blagoslovili tudi gostujoče praporje.

“V umetnosti človek odkriva skrivnosti Boga, v Lepoti Bog išče človeka.” (sv. Avguštin) Blagoslov praporja slikopleskarjev je bil lep dogodek, za katerega si želimo, da bi mu sledila tudi druga poklicna združenja.

Pripravila: AEF

Fotografije