Letos mineva 450 let od dogodka, ki je zaznamoval zgodovino krščanske Evrope. 7. oktobra 1571 je prišlo do velike pomorske bitke pri Lepantu, v kateri je bilo turško ladjevje povsem uničeno. Zmago je papež pripisal Marijinemu varstvu, zato je naslednje leto določil, naj se v spomin na ta dogodek 7. oktobra obhaja praznik 'Marije Zmagovalke’. Njegov naslednik Gregor XIII. je spominski dan preimenoval v 'praznik naše ljube Gospe rožnega venca’, papež Klemen XII. pa je praznik raztegnil na vso Cerkev ter ukazal, naj se obhaja na prvo nedeljo v oktobru. Med papeži novejšega časa je molitev rožnega venca najbolj širil Leon XIII. (1878–1903), ki je o njem napisal kar 16 apostolskih pisem in okrožnic, v katerih je toplo priporočal vsakdanjo molitev rožnega venca, mesec oktober pa je razglasil za mesec rožnega venca. V lavretanske litanije Matere božje je uvrstil vzklik: »Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!« Papež sv. Pij X. je leta 1913 določil, da se god rožnovenske Matere božje obhaja stalno 7. oktobra in tako je še zdaj.
Močna spodbuda za molitev rožnega venca so Marijina prikazovanja, v Lurdu, Fatimi in drugih krajih, kjer nas Mati Božja še prav posebej spodbuja in vabi k premišljevanju skrivnosti rožnega venca.
Praznik Rožnovenske Matere Božje smo v baziliki Marije Pomagaj obhajali s slovesno sveto mašo ter molitvijo vseh štirih delov rožnega venca. Slovesno somaševanje je vodil upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek. Ob njem so somaševali: msgr. Franci Trstenjak, g. Drago Svetek, p. Krizosotom Komar ter p. Tadej Inglič. Prisoten je bil tudi diakon g. Tadej Sadar.
Nadškof Turnšek je že v uvodu v sveto mašo poudaril, da je rožni venec molitev skupaj z Marijo, saj ob molitvi rožnega venca premišljujemo skrivnosti Marijinega in Kristusovega življenja. V pridigi je nadškof Turnšek vernike povabil, da z molitvijo rožnega venca podprejo priprave na sinodo, ki bo potekala leta 2023. Papež Frančišek namreč želi, da škofovska sinoda ne bo le srečanje kardinalov v Vatikanu, ampak proces s posvetovanji po škofijah in celinah.
“Podprimo to pomembno dogajanje tudi mi vsi skupaj z molitvijo,” je dejal nadškof Turnšek in nadaljeval: “ Trije temelji Marijine osebnosti so skupnost, pripadnost in poslanstvo. Marija je žena skupnosti, pripadnica izvoljenega ljudstva. Od malega je v sebi nosila to zavest. Gojila je tudi skupnost s svetim Jožefom. Bog je izbral njiju oba, da sta starša Sina Božjega. Marije je pripadala tudi skupnosti učencev Jezusa Kristusa, pripadala je skupnosti cerkve. Temelj skupnosti je poslušanje drug drugega. Marija je bila mojstrica poslušanja in govorjenja, čeprav v svetem pismu redko zasledimo Marijine besede, so se le-te pojavile ob najbolj ključnih trenutkih. Marija posluša najprej Boga, ob oznanjenju. Posluša tudi skupnost učencev. Poslušanje, ki ni zgolj zbiranje informacij.«
Je med drugim dejal nadškof Turnšek in nadaljeval: “Bila je tudi dobra učenka, učence je naučila poslušati drug drugega. Da bi tudi mi znali poslušati drug drugega. Marija je bila žena pripadnosti. Pripadala je Jezusu, Jožefu, cerkvi, učencem. Marija je tudi zena poslanstva, dala se je na razpolago. Ob njej se vnema naše srce, da začutimo, da pripadamo istemu poslanstvu, kot ga je imela Marija. Pri krstu smo postali isti del poslanstva. Jezus je prišel po Mariji, da nam prinese odrešenje. Bodimo dejavni tudi mi.” Je pridigo zaključil nadškof Marjan Turnšek.
Po koncu svete maše je sledila molitev dveh delov rožnega venca, žalostnega in častitljivega.
Naj nam Marija kaze smer skupne poti, naj Božji blagoslov bo vedno med nami!
Pripravila: AEF
Fotografije
