Zaradi obilnega deževja v Izmirju, ki je povzročilo poplavo cerkve Device Marije, je bilo posvečenje prestavljeno za dve uri. Pridne ekipe so ves dan črpale vodo iz cerkve in čistile okolico. Izmir namreč leži ob morju in je bilo črpanje vode zaradi tega še težje.

P. Martin Kmetec je misijonar že tri desetletja: najprej je približno deset let deloval v Libanonu in nato dvajset let v Turčiji. Preden je odšel v misijone, se je posvečal vzgoji mladih v malem semenišču v Kolbejevem domu v Ljubljani, med tem pa je spremljal tudi študentske skupine. Delo z mladimi ga je spodbudilo, da je začel z organizacijo prvih slovenskih romanj za mlade v Assisi in tam zanje vodil duhovne vaje.

Že od študentskih let je p. Martin Kmetec nosil v sebi željo, da bi lahko redu služil v širšem smislu in misijonaril v eni od azijskih dežel. S tem namenom je zadnje leto teološkega študija opravil v ZDA. Medtem ko je bil vzgojitelj, je njegova odločitev dozorela, še posebej pa ga je za odhod v misijone spodbudil generalni minister fra. Lanfranco M. Serrini, ki je v reviji Fraternus Nuntius (april–maj 1988) zapisal, da že dolgo razmišlja o še enem redovniku duhovniku, prostovoljcu, ki bi ga rad poslal v Libanon, da bi tam skupnost rastla. Spodbudilo ga je tudi božično pismo leta 1988, v katerem je generalni minister opozarjal na potrebe v redu. Ker je p. Martin svoje misijonsko delovanje videl v tesni povezanosti z Libanonom in tamkajšnjim trpečim ljudstvom, je generalnemu ministru poslal prošnjo, ki je bila rešena pozitivno. Tako se je približno leto dni pred odhodom odpravil v Pariz na poglabljanje francoskega jezika ter študij arabščine.
Na misijon v Libanonu je odšel 6. decembra 1990 in svojo pot začel v predmestju Bejruta (Sin el Fil). V Libanonu je ostal do leta 2001, ko je bil kot misijonar poslan v Turčijo. Njegova prva postojanka je bil Izmir, kjer je bil gvardijan samostana sv. Helene. V letih 2006–2007 je bil član samostana v Iskenderunu na vzhodu Turčije, od koder se je vrnil v Izmir in tam ostal do leta 2009. Po ponovnem kratkem bivanju v Iskenderunu je bil leta 2011 imenovan za odgovornega za izdajateljsko dejavnost provincialne kustodije Bližnjega vzhoda in Svete dežele ter se preselil v skupnosti samostana Rojstva bl. Device Marije v Büyükdere – Istanbul v Turčiji, kjer je bil zadnja leta tudi gvardijan. Tukaj je ostal do imenovanja za nadškofa metropolita. Poleg predstojniške službe v različnih samostanih je bil v letih 2014–2018 vikar kustodije Bližnjega vzhoda in Svete dežele.
V Izmirju, kjer je sedaj imenovan za nadškofa metropolita, je leta 2006 doživel fizični napad s strani mladih skrajnežev.
Na Teološki fakulteti v Ljubljani je leta 2010 doktoriral na Katedri za dialog in splošno bogoslovje; njegova doktorska disertacija ima naslov Islamizem v Turčiji in njegova kritika. Poleg slovenskega jezika govori še hrvaško, angleško, francosko, italijansko, arabsko in turško.

Na posvečenju v Izmirju so bili iz Slovenije, na povabilo novega nadškofa, prisotni p. Igor Salmič, provincialni minister minoritov, p. Milan Kos, nekdanji provincialni minister minoritov ter p. Robert Bahčič, vikar slovenske frančiškanske province in rektor brezjanske bazilike. Pri sveti maši so peli: Peter Feguš, Janez Feguš, Maks Feguš in Dušan Winkler, Kulturno društvo Podlehnik in moška sekcija zbora svetega Viktorina Ptuj.

Nadškof p. Martin Kmetec bo nasledil dosedanjega nadškofa msgr. Lorenza Pirettija, ki je bil v Izmirju nadškof od konca leta 2015. Sedaj je bil imenovan za apostolskega administratorja v Istanbulu, ker je tamkajšnji nadškof msgr. Ruben Tierrablanca umrl.

Posvečenje je potekalo v frančiškanski cerkvi Device Marije, čisto blizu škofije, ki se nahaja v nekdanjem kapucinskem samostanu svetega Polikarpa. Posvečenje ni potekalo v stolnici svetega Janeza apostola in evangelista, ker jo obnavljajo zaradi potresa, ki je bil lani.

Posvečevalci so bili: msgr. Paul Russel, apostolski nuncij v Turčiji, msgr. Lorenzo Piretto, dosedanji nadškof v Izmirju in msgr. Ramzi Garmou, nadškof Kaldejsko katoliške škofije Diyarbakir.

Za svoje škofovsko geslo si je izbral izrek »Evangelij, naše upanje«, ker je jasno, da je cerkev rojena iz evangeljskega oznanila. Preko evangelija se je približalo Božje kraljestvo. Evangelij, kot vesela novica, je vezan na celo Jezusovo delovanje. Kdorkoli se je srečal z Jezusom, je doživel ozdravljenje, srečo, spreobrnjenje. Posebej je evangelij oznanilo Kristusove smrti in vstajenja, to je temelj.
»Kristusova smrt je za nas odrešenje in to potrjuje, da je Božji Sin. Če smo kristjani, smo sprejeli evangeljsko sporočilo, ki nam je bilo podarjeno. Iz tega evangeljskega sporočila, če gledamo tu v Turčiji, se je rodila Cerkev. Potem se od tu prvi apostoli odločijo za oznanjevanje med pogani, ki se s pomočjo Pavlovih potovanj in njegovega delovanja širi.« Je za razlago svojega škofovskega gesla dejal nadškof msgr. Martin Kmetec.

Ob zaključku škofovskega posvečenja se je msgr. dr. Martin Kmetec zahvalil za dragocen dar škofovskega posvečenja: »Ob nagovoru vam vsem mi prihajajo na misel besede prijatelja škofa 'Dobrodošli v škofovskem kolegiju naslednikov apostolov /.../ vendar ne pozabite, da bo Božja sodba do nas zahtevnejša!’ Tega se globoko zavedam, zato vas prosim, da mi pomagate in molite zame, da bo moje upanje vedno močno, moja vera živa in da bo moja dobrodelnost vedno delovala.«
In nadaljeval: »Zahvaljujem se Bogu za vse svoje predhodnike in nagovarjam vas, ekscelenca in brat, mons. Lorenzo Piretto, zahvaljujem se vam za polaganje rok, zahvaljujem se vam za vašo nagovarjanje kot župnika, za vašo strast do Božjega ljudstva. Hvala za sporočilo usmiljenja. Prepričan sem, da bo seme evangelija, ki ste ga sejali, obrodilo sadove, četudi ne vemo, kje in kako.
Zahvaljujem se papežu Frančišku za zaupanje, ki mi ga je dal, da sem vreden episkopata.
Kot vaš pastor se zavezujem, da bom danes molil za vas, poslušal in preučil božjo besedo, raziskal voljo in načrt Gospoda Jezusa Kristusa za našo nadškofijo.«

P. Martin Kmetec je v letih med 1983 in 1989 hodil spovedovat na Brezje in tudi zato mu je brezjanski rektor, p. Robert Bahčič v dar ob škofovskem posvečenju poklonil podobo Marije Pomagaj, z željo, da ga spremlja in varuje pri njegovem poslanstvu.

»Oče Martin, ob tej uri molimo zate, bodi in ostani zvesti, preudarni in modri služabnik. In da bi na koncu prejel plačilo v veselju svojega Gospoda.« So bile besede, s katerimi je pridigo zaključil glavni posvečevalec, msgr. Paul Russel.

In naj Bog živi domovino, kot je ob zaključku zahvale dejal msgr. Martin Kmetec!

Pripravila: AEF
Foto: p. Robert Bahčič

Fotografije