Pretekle nedelje smo premišljevali govor o 'kruhu življenja’, ki ga je Jezus imel v shodnici v Kafarnaumu, potem ko je s petimi kruhi in dvema ribama nasitil tisoče ljudi. Današnji evangelij pa predstavi odziv učencev na ta govor, odziv, ki ga je Jezus sam zavestno povzročil.
Evangelist Janez, ki je bil navzoč skupaj z drugimi apostoli predvsem poroča, da je 'po tistem veliko njegovih učencev odšlo stran in niso več hodili za njim’ (Jn 6, 66). Zakaj? Ker niso mogli verjeti Jezusovim besedam, ko je rekel 'Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje’ (Jn 6,51.54).
To razodetje je za njih ostalo nerazumljivo, saj so ga razumeli samo v materialnem pomenu, medtem ko je bila v teh besedah že v naprej naznanjena Jezusova velikonočna skrivnost, med katero je On daroval samega sebe za zveličanje sveta v novi navzočnosti v sveti evharistiji.
Potem ko je videl, da so številni njegovi učenci začeli odhajati, se je Jezus obrnil na Apostole z besedami: »Ali hočete tudi vi oditi?«(Jn 6,67). Kakor v drugih primerih, je odgovoril Peter v imenu Dvanajsterih: 'Gospod h komu naj gremo?’ Tudi mi lahko razmislimo o tem. 'Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga’ (vv. 68-69).

»Jezus je bil v času javnega delovanja velikokrat zavrnjen. Ker vsi, ki so ga poslušali, v njem niso videli Božjega sina. V templju, ko je bil star 12 let, so ga vsi poslušali. Kasneje, ko je Njegova beseda postala pretrda, so ga začeli zapuščati. A on svojih besed ne omili. Vpraša apostole, če bodo tudi oni odšli in apostol Peter odgovori v njihovem imenu, 'Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.’
Ampak, Jezus je vedel, da je tudi med dvanajsterimi eden, ki ne veruje, ki ga bo izdal, Juda. Tudi Juda, bi lahko odšel, kot so to storili mnogi učenci, celo moral bi oditi, če bi bil pošten. Toda ostal je z Jezusom. Ni ostal zaradi vere, niti zaradi ljubezni, temveč s skrivnim naklepom, da bi se Učitelju maščeval. Zakaj? Juda se je namreč čutil od Jezusa izdan in se je odločil, da ga bo ob svojem času izdal. Juda je bil zelot in je hotel zmagovitega Mesija, ki bi vodil upor proti Rimljanom. Toda Jezus je razočaral ta pričakovanja.
Tu, na svetem kraju, nas Gospod sprašuje, ali želiš hoditi za Njim? Daje nam, da umirimo dušo in srce; da bi to zmogli naj nam pomaga Nebeška Mati Marija. Ker vemo, h komu se zatekamo v priprošnjo. Stojmo drug drugem ob strani in k temu prikličimo Gospoda, ki naj v nas utrdi vero in zaupanje.« Je med drugim v pridigi ob osrednji romarski sveti maši ob 10. uri dejal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije