Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Veliki petek je edini dan v cerkvenem letu, ko ni svete maše. Obredi velikega petka, so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti.
Obrede velikega petka je v baziliki Marije Pomagaj vodil p. Tadej Inglič. Obred velikega petka ima tri dele. Sveto opravilo se začne v tišini s počastitvijo praznega oltarja, ki predstavlja Kristusa, oropanega človeškega dostojanstva, ki so mu vzeli vse in ki je na križu občutil zapuščenost. Ko glavni mašnik pred oltarjem na tla leže na obraz verniki pokleknemo in nekaj trenutkov tiho molimo. Zatem smo prisluhnili Božji besedi.
Po berilih poslušamo poročilo evangelista Janeza o Jezusovem trpljenju in smrti, ki je uničila človekovo smrt in odprla pot v poveličano življenje pri Očetu.
V drugem delu obredov velikega petka počastimo križ, v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. V procesiji smo prihajali pred križ ter pred njim pokleknili. V tretjem delu obredov je obhajilni obred.
Duhovnik že posvečene svete hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob. V baziliki Marije Pomagaj se Božji grob nahaja v kapeli Marije Pomagaj.
Čeprav ima veliki petek noto žalovanja, ne smemo spregledati, da imata svoj smisel tudi veselje in upanje. Tudi na ta dan, tako kot na cvetno nedeljo, naj bi prevladovala misel na Kristusovo zmago. Na to nakazuje tudi rdeča mučeniška barva, ki jo uporabljamo pri bogoslužju in spominja na zmago, zaradi katere ima mučeništvo svoj pomen.

Pripravila: AEF

Fotografije