Veliko romarjev se je ob prazniku zbralo pri Mariji Pomagaj. Slovesno somaševanje ob 10. uri je vodil beograjski nadškof, msgr. Stanislav Hočevar.

Mali šmaren ali Marijino rojstvo je za ves svet “upanje in jutranja zarja odrešenja.” Je namreč naznanilo Jezusa Kristusa in uvod v njegovo rojstvo. Zbrane romarje in g. nadškofa je ob prazniku pozdravil rektor svetišča, p. Robert Bahčič.

Nadškof Hočevar se je v homiliji veselil z romarji, ki so prišli k Mariji Pomagaj s prošnjami in predvsem z izrazi hvaležnosti. Povabil nas je, naj oči upremo v Njo, ki jo danes praznujemo. “Če smo danes radi poromali na Brezje, je v nas neko občutje, ki ga je težko izraziti.” Naše srce vztrepeta v radosti in veselju in to občutje delimo z Marijo.
Zavedati se moramo, da rešitev ni v nas samih, ni v človeku ali človeštvu. Bog v svoji ljubezni in previdnosti gleda na nas, na našo nemoč in nas spremlja. “Rešitev lahko da le Bog.”
Zato moramo, prežeti z upanjem in molitvijo, oči upreti tja, kjer je rešitev – v nebo, k Bogu.
“Danes potrebujemo modrost.” Marija, ki je sedež modrosti, nam je zgled, saj je vsa zazrta v Gospoda. “Le zazrti v Gospoda bomo prav usmerjali svoje zemeljske korake.”
Marija gleda v Gospoda, vidi pa tudi potrebe celotnega človeštva. Kdor je zagledan samo vase in ima roke obrnjene k sebi, se ne more srečati z Gospodom. Kakor je Marija vse svoje življenje služila drugim, tako se mora tudi nam življenje spremeniti v zastonjskost.

Po slovesni “mali maši” so se Frančiškovi otroci srečali pri sestrah, v dvorani nad zakristijo pa je bilo srečanje in predavanje za stare starše. Z g. nadškofom smo se pogovarjali o vlogi starih staršev.

Ko si želimo blagoslova v osebnem, družinskem življenju, moramo Gospoda v molitvi prositi, da nam pokaže pravo pot.
Vzeti si je potrebno čas za otroke in družino. To naročilo velja vsem, tako staršem kot starim staršem. “Noben drug dar ni vreden toliko kot čas,” je poudaril nadškof Hočevar.
In prav čas je tisto, kar stari starši imajo in nam podarjajo. Stari starši so poklicani, da dajo otrokom pravo modrost, ki je starši pogosto nimajo. Naj bodo ne-vsiljivi, naj z odprtim dialogom, v pogovoru spremljajo otroke in mladostnike, naj bodo pozorni in z vprašanji odkrivajo, kaj otroci mislijo, kako razmišljajo in doživljajo svet. Z molitvijo, ki naj ne bo formalna, naj ne bo “zdrdrana”, naj stari starši spremljajo svoje vnuke, da bo Bog usmerjal tudi njihovo življenje.
Iskreno je potrebno živeti vero. Poleg molitve je prava pot izkazovanje dobrote in ljubezni. To je zgled, ki bo vplival tudi na mladi rod.

Ob današnjem prazniku smo se veselili s starimi starši in ob sklepu romanja prosili:

Gospod Jezus,
rojen si bil iz Device Marije,
hčere sv. Joahima in Ane.
Ozri se z ljubeznijo na vse stare starše.
Varuj jih!
Bogatijo naše družine, Cerkev in družbo.
Podpiraj jih!
Naj ostanejo stebri naše vere,
varuhi naših vrednot in hranitelji tradicije vere.
Naj bodo naši učitelji modrosti in poguma,
da bodo posredovali sadove svoje zrele človeškosti
in duhovne izkušnje tudi naslednjim rodovom.

Dobri Bog,
pomagaj družinam in družbi, da bomo
cenili navzočnost in vlogo starih staršev.
Naj jih ne izločimo,
ampak spodbujamo, spoštujemo in ljubimo.
Naj živijo mirno in se čutijo sprejete vsa leta življenja,
ki jim ga še podarjaš.

Marija Pomagaj,
varuj stare starše,
spremljaj jih na njihovem življenjskem romanju
in usliši naše prošnje,
da bomo vse družine nekoč združene v nebeški domovini,
kjer čakaš, da nas objameš za vso večnost.

Fotografije