Kot je pri deseti sveti maši povedal p. Jan Cvetek, je sveti Jožef vzor srca, ki ji je brezpogojno vdano Bogu.

Jožef posluša Božji klic in nanj odgovarja. Zaupa Bogu, zato mu sledi. Globoka modrost se skriva v tem ponižnem možu, ki se odloči in sredi noči odpotuje v neznano. Sprejme ne samo edinstveno poklicanost svoje žene Marije ampak tudi vzgojo Božjega Sina.

Sveti Jožef je naš priprošnjik, k njemu se priporočamo, da bi znali po njegovem zgledu umreti samemu sebi. Ko sprejmemo tisto, kar prihaja od Boga, je to najprej trpko in neprivlačno, a nam kmalu postane vir globokega miru. In le napolnjeni s tem notranjim mirom, bomo pot k Bogu kazali tudi drugim.

V Tednu družine, ki ga pričenjamo z današnjim praznikom, prosimo svetega Jožefa:
K tebi o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah, in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto, prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva. Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico, Božjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si objemal Dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se milostno na delež, ki ga je pridobil Jezus s svojo krvjo, in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in priprošnjo.
O preskrbni varuh Svete družine, varuj izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas, ljubezni polni oče, vsako kugo zmot in greha. Podpiraj nas milostno iz nebes, o mogočni naš varuh, v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel Dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani zdaj sveto Cerkev Božjo sovražnega zalezovanja in vsaakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje v nebesih. Amen.