Novice
15. september 2018
Žalostna Mati Božja "Marija sedem žalosti, velike tvoje so skrbi. Za prvo bol se dvigne meč, jo rani Simeon preveč", pravi slovenska ljudska pesem.

Blažena devica Marija se je rodila zato, da postane Božja Mati. Od prvega trenutka Marijine brezmadežne navzočnosti v telesu svoje matere nas je naša Gospa usmerjala k svojemu Sinu. S križa je Gospod zapovedal: » Glej tvoja mati«. Kot dar umirajočega odrešenika nas je Jezus izročil Mariji. Ve namreč, da potrebujemo fizično bližino Žalostne Matere Božje, da bi nam svojo podporo pomagala premagovati težke življenjske preizkušnje.
Naši verni predniki so se, zlasti v težkih trenutkih osebnega in skupnega življenja, radi zatekali k Mariji sedem žalosti.
Izvor lahko poiščemo v napovedi starčka Simeona. Starec je bil v templju ravno v času, ko sta Marija in Jožef prinesla v tempelj osem dni starega Jezusa, da bi zanj opravila vse kar predpisuje postava. Simeon je Dete vzel v naročje in se Bogu zahvalil, da je mogel pred smrtjo videti Odrešenika. Potem je Dete vrnil materi in ji dejal: »Ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu bodo nasprotovali, da se razodenejo misli mnogih src. Tvojo dušo pa bo presunil meč.«
Meč v tej preroški napovedi pomeni trpljenje, bolečino, žalost. V srednjem veku so začeli upodabljati žalostno Mater božjo s sedmimi meči v srcu, ki označujejo njenih sedmero žalosti.
Prva žalost, ki jo je bridko občutilo Marijino srce, je bila Simeonova prerokba.
Druga žalost je zadela Marijo, ko je morala bežati v Egipt pred morilskim Herodom.
Tretja žalost je ranila srce božje Matere, ko je dvanajstletni Jezus ostal v templju v Jeruzalemu.
Četrti meč je prebodel njeno srce, ko je srečala Sina obloženega s križem.
Peta žalost je presunila srce Matere, ko so dvignili Jezusa, na križ pribitega.
Šesto žalost je bridko občutila takrat, ko so mrtvega Jezusa sneli s križa in ji ga položili v naročje.
Sedmi meč žalosti je prebodel Marijino srce, ko so Jezusa položili v grob.
Po Marijini sočutni navzočnosti ob vznožju križa postaja ta dogodek, ki se ponavlja tudi v našem življenju, globoko človeški in nas napolnjuje s pogumom, da se soočamo s trpljenjem, ki nas doleti, z zaupanjem v varen objem božje previdnosti.
Največ sledov češčenja Žalostne Matere Božje je na slovenskih tleh pustilo 14. in 15. stoletje. Iz te dobe so se ohranile slike Marije ob trpečem sinu, zlasti kipi Sočutne (Pieta), kjer Marija drži v naročju mrtvega Sina in ga objokuje.
Na slovenskih tleh obstaja več cerkva, posvečenih Žalostni Materi Božji. Največja med njimi je stiška bazilika, najbolj znamenita božja pot pa je Žalostna gora pri Mokronogu.
Ker nam je Žalostna Mati Božja mnogokrat v tolažbo, najdemo njeno podobo ali kip v mnogih znamenjih in kapelah, po celotni slovenski deželi.
Marija sedem žalosti je stoletja tolažila slovenski narod, naj se ta običaj ohranja tudi še naprej.

Pripravila: Urša Klobučar