Brezjanski pogovori, ki jih vsako leto pripravlja dr. p. Leopold Grčar, so se letos osredotočili na jubilej, 800-letnico srečanja svetega Frančiška Asiškega s sultanom. Pogovore je povezoval Tone Gorjup iz Radija Ognjišče, medtem ko sta za glasbeno popestritev poskrbela organist Egidij Gašperšič in operni pevec Tomaž Štular.
Po molitvi so se udeleženci Brezjanskih pogovorov zbrali v dvorani, kjer je uvodoma pozdravil povezovalec in povabil k uvodni besedi župana Občine Radovljica, g. Cirila Globočnika. V nagovoru je predvsem poudaril pomen strpnosti do drugačnih za prijetno sobivanje. Temu je sledil še nagovor župnika in dekana iz Radovljice, g. Andreja Župana, ki je omenil predvsem razumevanje do drugače mislečih.
Zaključna beseda v uvodnem delu je bila namenjena ljubljanskemu nadškofu metropolitu msgr. Stanislavu Zoretu, ki je govoril o Frančiškovem dialogu z drugače mislečimi. Sv. Frančišek je namreč razumel, da mora iti nasproti drugim oz. drugačnim in to naročil tudi svojim učencem. To je potrebno storiti s spoštovanjem do drugačnosti in spoštovanjem do dialoga. Da bi to dosegli, je potrebno najprej spoštovati sebe, kajti če ne spoštuješ sebe, ne moreš spoštovati niti drugih.
Apostolski nuncij msgr. Jean-Marie Speich je v nagovoru na kratko opisal svojo družino in okolje, iz katerega prihaja ter svojo funkcijo kot predstavnik Svetega sedeža v Republiki Sloveniji in pri slovenski Cerkvi. Ob tej priložnosti se je tudi zahvalil Svetemu očetu za zaupanje, ki mu ga je ta izkazal z imenovanjem na to funkcijo. Dejal je, da je Slovenija lepa dežela, kjer je veliko »medu«, ampak tudi veliko problemov. Zagotavlja nam, da je pripravljen narediti vse, kar je v njegovi moči, da bodo stvari boljše. Poziva nas, naj molimo za nadškofa, hkrati pa naj dodamo še kakšno Zdravo Marijo za nuncija. Njegovo delo je ves čas povezano z duhovnostjo in tako lahko veliko časa posveti razmišljanju o Bogu, vendar nas hkrati prosi za pomoč preko molitve, saj potrebuje duhovno podporo, da lahko opravlja svojo dolžnost.
Sledila so predavanja, najprej je dr. p. Igor Salmič predstavil zgodovinsko ozadje srečanja med sv. Frančiškom Asiškim in sultanom Al-Malikom Al-Kamilom v Damietti leta 1219. To srečanje se je odvilo v času pete križarske vojne, ki se trajala od leta 1217 do leta 1221 in njen namen je bil zopet osvojiti Jeruzalem. Sultan je križarjem večkrat ponudil možnost mirovnih pogajanj, a jih ti niso sprejeli. Za mirovna pogajanja je križarje poskušal navdušiti tudi sv. Frančišek, vendar tudi on neuspešno. Sultan je sv. Frančišku in bratom odobril dovoljenje za prost prehod do svetega groba, ni jasno ali je sv. Frančišek dejansko tudi obiskal sveti grob, saj si viri glede tega nasprotujejo. Iz tega obdobja je ohranjenih veliko virov, ki so v velikem številu nezanesljivi, saj so avtorji z raznimi dodatki želeli narediti srečanje bolj zanimivo kot je bilo. Zaradi nasprotovanja virov je težko priti tudi do enotnega mnenja glede namena Frančiškovega obiska pri sultanu. Tako nekateri poudarjajo željo po mučeništvu, drugi željo po spreobrnjenju sultana, tretji željo po miru med kristjani in muslimani. Nedvomno je to srečanje pustilo globok vtis na sv. Frančiška in tako je kakšno leto kasneje v Nepotrjenem vodilu (1221) zapisal navodila kako naj bratje ravnajo med »Saraceni«. Njegov pristop v oznanjevanju je bil vselej zelo spoštljiv do muslimanov.
Dr. p. Edvard Kovač je spregovoril o filozofskem vidiku Frančiškovega potovanja v Damietto. Svoboda gibanja je bil namreč Frančiškov ideal, vendar ne gre za svobodo, če je potrebno zanjo plačati (npr. za dovoljenje za dostop ali potovanje). V tistem času je bila želja po mučeništvu oz. žrtvi splošno prisotna tako pri vitezih, ki so bili pripravljeni umreti za nek ideal kot tudi pri bratih. Ključno vprašanje je, ali se žrtvujemo zaradi potrebe po žrtvovanju, ali zaradi ljubezni. Slednja je bila izrazito prisotna pri sv. Frančišku in glavno vodilo pri njegovemu delovanju. Sv. Frančišek venomer ostaja v okviru pesmi in ljubezni, medtem ko ideja križarskih vojn predstavlja apokalipso oz. očiščenje. Za uspešnost medverskega dialoga je pomembno tudi, da je sv. Frančišek priznal Koran kot sveto knjigo.
Dr. p. Mari Osredkar je po kratkem premoru nadaljeval s temo o medverskem dialogu. Čeprav je bila Evropa skozi zgodovino načeloma enotna glede verovanja pa je danes naše vsakdanje okolje postalo vse bolj pluralno in tako se vprašanjem o medverskem dialogu ne moremo izogniti. Že v času drugega vatikanskega koncila je papež Janez XXIII. z besedami »Zatohlo je v tej Cerkvi, dajmo odpret vrata« pozval k spremembi odnosa do drugih verstev in po prilagoditvi Jezusovega nauka sodobnemu človeku. Ravno tako so se za medverski dialog zavzemali njegovi nasledniki in tako sta v ta namen papež Benedikt XVI. in še posebno papež Frančišek veliko obiskov opravila tudi v muslimanskem svetu.
Stari nauk odrešenja pravi, da nihče izven katoliške Cerkve ne more biti odrešen, vendar takšna teza močno otežuje medverski dialog. Krst v katoliški Cerkvi ni več nujno potreben za zveličanje. Brez takšne novejše interpretacije medverski dialog namreč ni mogoč. Dokument Nostra Aetate, ki je nastal med drugim vatikanskim koncilom išče predvsem podobnosti med drugačnimi, namesto razlik. Tako pa bi se morali obnašati tudi verniki in v pripadnikih drugih verstev videti predvsem svoje brate.
Februarja 2019 sta papež Frančišek in veliki imam Al Azharja Ahmed Al Tayeb v Abu Dabiju v Združenih Arabskih Emiratih podpisala Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje. V skladu s tem dokumentom je namreč po božji volji, da se nekdo rodi drugačne vere. Vsi naj bomo eno. To zajema vse ljudi in ne samo pripadnike krščanstva. Vsako sovraštvo je nasprotovanje Evangeliju in samo ljubezen nas lahko zbliža. Kakršenkoli dialog pa zahteva spoštovanje in sprejemanje.
Dr. p. Leopold Grčar se je z zaključno besedo zahvalil vsem prisotnim, še posebno izrazita zahvala pa je bila namenjena vsem, ki so pri brezjanskih pogovorih sodelovali. Z zagotovilom, da se ponovno snidemo, nas je na koncu še toplo pozdravil in zaželel vse dobro.
Pripravil: DB
Fotografije
