Cerkev je Kristusa za kralja vesoljstva priznavala že v najzgodnejših veroizpovedih in s tem poudarjala, da ima Kristus kot Božji sin in Odrešenik sveta, zlasti po svojem vnebohodu, najvišjo čast in oblast nad človeštvom in zgodovino.

Praznik Kristusa Kralja je uvedel papež Pij XI. za vso zahodno Cerkev v svetem letu 1925 in določil, naj se praznuje zadnjo nedeljo v oktobru. Navedel je tudi notranji razlog za njegov nastanek:
»Za verski pouk ljudstva in za dviganje k veselju notranjega življenja imajo vsakoletni prazniki svetih skrivnosti mnogo več učinka kakor najgloblji bogoslovni dokazi.«
Po reformi bogoslužnega koledarja drugega vatikanskega koncila (1962-1965) je praznik prestavljen na zadnjo nedeljo bogoslužnega leta. »Zadnja nedelja med letom (zadnja navadna nedelja) je slovesni praznik našega Gospoda Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva.«

V evangeljskem odlomku današnje nedelje (Jn 18,33b-37) se srečamo s trenutkom, ko Jezus stopi pred Pilata in ga ta vpraša: 'Si ti judovski kralj?’ A Jezus mu razloži, da njegovo kraljestvo ni takšno, kot so zemeljska kraljestva, da je njihovo nasprotje. Njegov namen ni širjenje oblasti nad ljudmi, zato ne potrebuje vojske. Njegovo je kraljestvo resnice, o kateri poganska filozofija tistega časa še ni imela gotovosti. To je kraljestvo ljubezni in pravičnosti za vse, vse, kar je bilo Pilatu tuje.

»Bog želi, da bi človek spoznal, da ni tak kot si ga človek predstavlja in kot misli, da je. Ko so papeži in cerkveno učiteljstvo razmišljali kako naj prestavijo Jezusa Kristusa kot Kralja vesoljstva, da bi kraljeval v srcih ljudi, si je potrebno priklicati pravi obraz Boga, ki se je najbolj razodel v Jezusu Kristusu. Papež Leon XIII. je 1. novembra leta 1900 napisal posebno okrožnico prav ob razmišljanju na praznik Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva. Tam zelo lepo podčrta, da je sedaj dovolj tega, da se samo govori o človekovih pravicah. Sedaj je čas, da se tudi spregovori o pravicah Boga. Tako nehote človeku pride takoj na misel, da se tudi danes govori samo o človekovih pravicah, pozablja pa se na pravice Boga. Pravico je Bog razodel prav na križu. Kot smo brali na koncu evangelija, je prišel zato da izpriča resnico. Kdor je odprt bo prisluhnil tej resnici, Bogu samemu. In katere pravice nas Bog uči na križu? Preprosto nam želi povedati, ne sovražite se med seboj, odpuščajte si, bodite pripravljeni služiti drug drugemu, ljubite se med seboj. To Jezus Kralj vesoljstva razodeva na križu.« Je med drugim v pridigi osrednje svete maše ob 10. uri dejal rektor brezjanske bazilike, dr. p. Robert Bahčič ter zaključil: »Naj nam stvari, ki jih Gospod razodeva še posebej danes napolnijo naše srce, da bomo svetu prinašali Boga. Naj ne poudarjamo samo svojih pravic, te pravice nas ne bodo rešile. Te pravice nas ne bodo pripeljale v Božje kraljestvo, ampak tisto kar je Bog razodel. Tega se učimo skupaj z našo nebeško Materjo Marijo, ki je v vsem hotela izpolniti to Božjo voljo. Naj nam Marija izprosi odprtosti v naši notranjosti, da bomo prisluhnili Bogu, njegovi besedi, da bomo hodili za Njim, ki je naša pot, resnica in življenje.«

Blagoslovljeno nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva vam želimo!

Pripravila: UK

Fotografije