Češčenje svete družine je sorazmerno nov pojav, saj se je pojavilo šele v 17. stoletju, ko je bilo pod tem naslovom ustanovljenih nekaj redovnih skupnosti in so nastale tudi prve umetniške upodobitve. Pobudnik praznika je bil prvi katoliški škof v Quebecu, msgr. Fraçois-Xavier de Laval, ki je v svojo škofijo vpeljal praznik svete družine in osnoval Bratovščino svete družine (1665), katere vodstvo je zaupal laiški misijonarki in veliki častilki svete družine Barbe D’Ailleboust. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je msgr. Lavala leta 1980 razglasil za blaženega. Praznik svete družine je v cerkveni bogoslužni koledar leta 1926 uvrstil papež Benedikt XV. (1914–1922). Do takrat so ga obeleževali samo po krajevnih Cerkvah. Papež Benedikt XV. in njegovi predhodniki (zlasti papež Leon XIII.) so praznik podpirali tudi zato, da so izrazili nestrinjanje z razpadanjem tradicionalnega družinskega življenja ter z njim povezanih vrednot, kar se je začelo kazati ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja.
Življenje nazareške družine je v Svetem pismu skopo opisano. Evangeliji poročajo le o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, obisku modrih z Vzhoda, begu v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju. Praznik svete družine je tudi praznik vsake človeške družine, ki nastane s poroko med možem in ženo. Glavni namen dneva je predstaviti vzajemnost, spoštovanje in ljubezen, ki so jih v medsebojnih odnosih živeli Jezus, Marija in Jožef.

Na prazik Brezmadežne smo zaključili Jožefovo leto, ki ga je konec lanskega leta razglasil papež Frančišek. Sveti Jožef je od Boga izbran vstopil v zgodovino odrešenja, ne da bi spregovoril kakšno besedo. Božjega Sina je sprejel v svojo družino in jo s tem naredil sveto in kljub redkobesednosti s svojimi dejanji zgovorno izpričal svojo pravičnost.
O svetem Jožefu je v pridigi na nedeljo Svete Družine spregovoril tudi p. Robert Bahčič, rektor brezjanske bazilike: »Sveti Jožef je bil človek mnogih sanj. V prvih sanjah mu angel pove, da naj k sebi vzame ženo Marijo, naj se ne boji in da naj otroku da ime Jezus. V drugih sanjah ga angel opomni, da naj z družino zbeži v Egipt, ker Herod načrtuje maščevanje. V tretjih sanjah se mu angel prikaže in reče, da naj se vrne nazaj, kajti tisti, ki so jim stregli po življenju so umrli. V zadnjih, četrtih, sanjah pa mu angel reče, da je Herodov sin še hujši in naj se zato umakne v Nazaret. In tam je Jožef skrbel za Jezusa.
Marija ni bila ljubosumna, ker se je angel prikazoval Jožefu. Samo njemu se je angel prikazal v sanjah. Jožef je izpolnil vse, kar je od njega želel Bog.« Je med drugim dejal p. Robert in pridigo zaključil z zahvalo staršem: »Hvala staršem, da otroke učite moliti, da preko molitve kličete blagoslov v svoje družine. Prosimo, da bi naše družine rasle v ljubezni in spoštovanju.«
Po pridigi je p. Robert blagoslovil otroke in njihove starše.

Pripravila: AEF

Fotografije