Lani je papež Frančišek sprejel odločitev, da se vsako leto četrta nedelja v juliju praznuje kot svetovni dan starih staršev in ostarelih, saj je ta nedelja blizu praznika Marijinih staršev Joahima in Ane, Jezusovih starih staršev. Nedeljo ob prazniku Marijinih staršev v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču že vrsto let obhajamo kot nedeljo zakonskih jubilantov, ki praznujejo različne zakonske jubileje. Od majhnih do velikih številk skupnega zakonskega življenja.
V vročem poletnem dopoldnevu je slovesno sveto mašo na trgu pred baziliko Marije Pomagaj daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar. Ob njem je somaševal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič, ki je v uvodu v sveto mašo pozdravil zakonske jubilante ter se gospodu škofu zahvalil, da se je odzval povabilu, da mašuje za zakonske jubilante. “Vsem parom, ki ste poromali k Mariji Pomagaj, z zahvalo in prošnjo ob doseženih letih zakonskega življenja, iskrene čestitke in najboljše želje. Prepričan sem, da ste v letih zakonskega življenja spoznali in se prepričali, da je uspeh zakona in družine v ljubezni, ki se daruje in je usmiljena.” Je med drugim v uvodu v sveto mašo dejal p. Robert Bahčič.
Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. franci Šuštar je v pridigi najprej izpostavil hvaležnost za vse zakonske jubileje, večje ali manjše: “Za vsak jubilej, večji ali manjši, vam možje in žene, čestitam in se z vami Bogu zahvaljujem za živet zakrament svetega zakona. Te jubileje slavimo pri Mariji Pomagaj na Brezjah; tukaj se čutimo v naši skupni hiši, kjer se srečamo z Materjo, našo nebeško Materjo Marijo, kot bi se zbrali vsi otroci ob praznovanju v svoji domači hiši.” Je dejal škof Šuštar in nadaljeval: “Spomnite se na besede, s katerimi sta si izrekla zavezo: »Jaz, sprejmem tebe… za svojo ženo, za svojega moža, in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju in da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja«.
Naj to ne bo le daljni spomin, pač pa stalna hvaležnost za vero, za ljubezen in upanje, za ljudi v vajinem zakonu, za vaše otroke, hišo ali stanovanje, delo in službo, za milosti, za križe in preizkušnje, za trpljenje in zmage… Ob tem je pa tudi prošnja: kaj vse je še pred nami; Bog ve in zato prosimo blagoslova in moči, da bi mogli izpolniti Božjo voljo vsak trenutek Božjo voljo.” V nadaljevanje je škof Šuštar spregovoril tudi o svetovnem srečanju družin, ki je pred časom potekalo v Rimu. Udeležence, med katerimi je bil tudi škof Šuštar, je pozdravil tudi papež Frančišek. “S tega srečanja vam želim posredovati predvsem tri misli. Prva je – zakrament svetega zakona je neizmeren dar, saj imamo v veri Jezusa vedno blizu in je v zakramentu z nami. Marsikaj se lahko dogaja v zakonu in družinah – od zelo lepih do zelo težkih stvari, blagoslovov in hudih preizkušenj. Če sta zakonca verna, če je družina verna, vse preizkušnje pripomorejo k dobremu. O tem smo slišali pričevanja zakoncev z vseh koncev sveta. Druga misel je bila zahteva, da Cerkev spremlja zakonce v pripravi na poroko in posebej v času zakona. Ta Cerkev ne pomeni le duhovnikov in škofov, pač pa tudi same zakonce, ki s svojo vero, izkušnjo in modrostjo stojijo ob strani mlajšim zakoncem in jim pomagajo na življenjski poti. Tretja in osnovna misel pa je bila: vsi zakonci so s svojimi družinami poklicani na pot svetosti. Nobeden ni izvzet; ne gre za svetost, ki bi bila nekaj posebnega in morda čudnega ali izrednega; pač pa svetost, ki jo mož in žena, ki jo starši in otroci živijo v svojih vsakdanjih razmerah in delu – seveda v veri in zaupanju v Boga – z izpolnjevanjem Božje volje.”
“Naj bo naše današnje romanje iskanje, trkanje in prošnja. Pomislimo na svoje domače razmere, na naše medsebojne odnose, na vero in življenje z zakramenti v naših družinah. Tako – Abrahamova prošnja za usmiljenje, kot Jezusova spodbuda za molitev – naj bosta vabilo za našo molitev. Pogosto se namreč starši pritožujejo, da otroci in vnuki več ne molijo, ne hodijo k sveti maši in ne prejemajo zakramentov. Kaj lahko starši storijo? Ali naj se samo pritožujejo? Naj se kregajo in naj silijo k sveti maši? To ne obrodi sadov. Današnja Božja beseda nas vabi, da mi samo molimo in se sami o vseh teh stvareh pogovarjamo z Bogom. Sami bodimo zavzeti pogajalci z Bogom in to tudi pokažimo in povejmo drugim. Tako bomo zgled in bo kdo rekel: Še zame moli! Ali pa: skupaj nekaj zmolimo! Prav tako pa je pomembno, da znamo o svojem odnosu do Boga tudi pričevati – naj se vidi naša povezanost z Bogom tudi na zunaj: predvsem v našem načinu življenja, v naših vrednotah, v našem govorjenju, v naših medsebojnih odnosih. Kristjani prvih stoletij so bili v svetu močno znamenje. V Apostolskih delih je zapisano, da so pogani o njih govorili: »Poglejte, kako se ljubijo med seboj!« Takšen način je privlačen in to pritegne človeka.
Dragi jubilanti, dragi stari starši, dragi bratje in sestre! Naj nam Marija na naši življenjski poti pomaga v tej šoli molitve in naj nam pomaga, da bi bili zgled vere, ki je privlačen, kjer se vidi, da je Gospod prisoten in nas odrešuje.” Je pridigo zaključil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar. Po pridigi je škof blagoslovil preko 100 zakonskih jubilantov ter jim za spomin poklonil svećko s podobo Marije Pomagaj.
S petjem in glasbo je današnjo slovesnost obogatil mešani cerkveni pevski zbor Lom pod Storžičem, ki ga vodi g. Jože Tišler.

Pripravila: AEF

Fotografije