1. septembra 1907 je takratni škof dr. Anton Bonaventura Jeglič kronal milostno podobo Marije Pomagaj. Dogodka se vsako leto spomnimo s slovesnostjo, ki jo pri Mariji Pomagaj imenujemo Kronanca.
Romarji so k Mariji Pomagaj prihajali že skozi celodopoldne, največ pa se jih je zbralo pri osrednjem praznovanju 115. obletnice kronanja Marije Pomagaj. Somaševanje je ob 10. uri na trgu pred baziliko Marije Pomagaj vodil stiški opat p. Maksimilijan File. Ob njem je somaševal rektor brezjanske bazilike, p. Robert Bahčič, ki je v uvodu v sveto mašo pozdravil prisotne romarje ter se stiškemu opatu p. Maksimilijanu zahvalil za darovanje svete maše.
Opat File je uvodoma v pridigi spregovoril o Mariji kot kraljici: “Od Marijinega vnebovzetja naprej kristjani verjamemo, in to ne brez razloga, da je Ona, iz katere se je rodil Sin Najvišjega, prejela milosti nad vsemi drugimi bitji, ki jih je Bog ustvaril. Zato ni presenetljivo, da so že prvi cerkveni pisci Marijo imenovali “Kraljeva mati” in “Gospodova mati”.
Že stoletja pojemo starodavno molitev: 'Pozdravljena Kraljica – Salve Regina’ ali pa lepo pesem 'Zdrava, o nebes Kraljica’. Da ne govorimo o številnih starodavnih antifone k psalmom molitvenega bogoslužja, ki so jih stoletja molili in jih še vedno molimo ob praznikih blažene Device Marije.”
Je dejal opat Maksimilijan File in nadaljeval: “Dejansko je Marija kot neke vrste 'prototip’ odrešene osebe. Z drugimi besedami, kar je Bog na edinstven in primaren način uresničil v njej, želi uresničiti v vsakem od nas, v tebi in meni. Marija nas s svojega veličastnega mesta v nebesih spodbuja, naj rečemo svoj 'zgodi se’ Božjemu načrtu za naše življenje, tako kot je to pred davnimi časi storila ona.”

“V težkih časih moramo mi, ki si prizadevamo slediti Jezusu, posnemati Marijine kreposti. Z zaupanjem v Jezusa, s pogledom, uprtim v Marijo in povezani med seboj moramo združiti svoje molitve in goreče zaupati v njeno priprošnjo. ... Marija pooseblja tisto luč resnice in ljubezni, ki bi morala jasno sijati po vseh kotičkih temne doline našega stoletja in v vseh kotičkih naših src. Luč, ki premaga temo greha, luč, ki prinaša toplino in veselje, luč, ki sije v nebesih in kamor pot osvetljuje tudi nam.”

“Samo dva trenutka v življenju človeka sta, ko lahko sreča Boga. To je sedanji trenutek in trenutek naše smrti. Tako kot molimo v zdravamariji, 'Zdaj in ob naši smrtni uri’. ... Marija je dobila krono za dve besedi, ki jih je izgovorila v pravem trenutku: Zgodi se! Od tistega trenutka je bila Marija neločljivo povezana s svojim Sinom, čigar kraljestvo ni od tega sveta. ... Ko razmišljamo o Mariji, o njeni brezgrešnosti, o njenem materinstvu, njeni bližini Jezusu, njenem častitljivem vnebovzetju in njenem slavnem kraljevanju, se nam morda zdi, da je med nami, ki ždimo v tej solzni dolini in njo nepremostljiva razdalja. Morda se sprašujemo, kaj imata njeno edinstveno življenje in poklicanost opraviti z nami? Hvala Bogu je odgovor na to vprašanje. Božanske milosti, ki jih je prejela Marija, so namenjene tudi nam, so za naše odrešenje.” Je pridigo sklenil opat p. Maksimilijan File.

Pripravila: AEF
Foto: Janez Kotar

Fotografije