“Janez je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta.” (Prim Jn 1,29) V trenutku, ko je Janez Krstnik krstil Jezusa, se je nebo odprlo. »Takoj« pravi evangelist Marko, “ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa, ki se odpirajo” (Mr 1,10).
Krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico, ki ločuje njegovo zasebno in skrito življenje od javnega delovanja. Pred krstom je Jezus živel neopazno, o čemer pričajo tudi skopi svetopisemski zapisi. Po krstu pa je začel javno delovati: poklical je prve apostole, oznanjal svoj nauk, delal čudeže in ozdravljal bolne, o čemer poročajo evangeljska besedila.

“O, vi žejni, pridite k vodi, kupite brez denarja. Vse kar je mogoče kupiti z denarjem, ne nahrani, ne nasiti, ne odžeja. Z Bogom ni barantanja, človek mora sprejeti njegove darove, kajti samo to, kar Bog napoji, je sposobno obroditi bogate darove. Kaj nam naroča prerok Izaija: »Nagnite svoje uho in pridite k meni, poslušajte in bo živela vaša duša.« Iz poslušanja Božje besede bo živela naša duša.
V poslušnosti do nebeškega Očeta nas uči Jezus. Ko Oče pošilja Sina na zemljo, ni gledal ali premišljeval ali ga bodo sprejeli, kaj če ga ne bodo, ga bodo zaničevali … Oče se je odločil za večno, za vedno in pošlje Sina ne glede kaj bo človek naredil s tem darom. Oče daje. Oče ga spremlja ob sestopu v jaslice, v revni hlev, h grešnim ljudem. Ga spremlja v sestopu v Jordan, najnižjo točko na zemlji in tu spregovori:
»Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« Sestopanje našega Odrešenika se ne ustavi tu, pri Jordanu. Od najnižje točke se prične vzpenjati. Tu nam pride v pomoč drugo berilo, da bo poleg vode potrebna še kri, ki skupaj z vodo priteka iz prebodene Kristusove strani na križu. Na križu izpolni vso voljo nebeškega Očeta.
Tu se zgodi naš krst. Srce, ki se ne pusti zastrupiti, ampak odpusti: Oče, odpusti jim.
Tu se preoblikuje vse zlo, ki se k nam vrača kot blagoslov. V tem je moč kristjana in to je naša razpoznavnost. Mnogi ljudje zmorejo storiti veliko dobrega, odpusti pa lahko samo tisti, ki je v Jezusu Kristusu spoznal, kaj mu je bilo odpuščeno. Naj naše življenje pričuje, koga smo oblekli in po kom se imenujemo.
Devica Marija, ki si rodila našega Odrešenika, spremljaj na poti vse nas krščene. Pomagaj nam rasti v ljubezni do Boga in da bomo v veselju služili evangeliju in tako dali polni smisel svojemu življenju.” Je med drugim v pridigi na nedeljo Jezusovega krsta dejal rektor bazilike, dr. p. Robert Bahčič.

Pripravila: AEF

Fotografije