Leto je naokoli in ponovno se nas je zbralo lepo število romarjev. Od Marije Pomagaj na Brezjah do Vrbe, smo z romanjem letos obudili spomin na dekleta, ki so bila pred 160 leti deležna po Mariji podarjenih milosti.
Po sveti maši, ki jo je v baziliki Marije Pomagaj daroval rektor svetišča p. Robert Bahčič, se nas je zbralo lepo število romarjev iz različnih koncev naše domovine.
Na romanje smo se podali po stari romarski poti, ki je nekoč povezovala Brezje in Vrbo ter vodila naprej na Višarje.
Tokrat smo se ustavljali v vaseh iz katerih so izhajala dekleta, ki so pri Mariji Pomagaj bila deležna čudežnega ozdravljenja. Prva ozdravljenka je bila Marija Tavčar iz Begunj, druga Marija Janc z Zgoše, tretja Neža Tavčar iz Mošenj in četrta, mati sedmih otrok iz Dvorske vasi.
Tudi tokrat smo pot podaljšali za ovinek skozi idilično vas Begunje, od koder izhajata Marija Tavčar ter škof Anton Bonaventura Jeglič.
Po krajšem postanku pri Avsenikovi gostilni smo pot nadaljevali do žirovniške občine, se ustavili na Rodinah pri rojstni hiši duhovnika in pisatelja Janeza Jalna, v Doslovčah pri rojstni hiši duhovnika in pisatelja Franca Saleškega Finžgarja, si ogledali Janšev čebelnjak na Breznici ter se na koncu podali do cerkve svetega Marka v Vrbi.
Po zaključni molitvi v “svet’ga Marka” cerkvici, smo si ogledali še rojstno hišo dveh velikih Slovencev.
Stalna razstava v rojstni hiši Franceta Prešerna v Vrbi ima nazorno prikazuje življenje in delo Franceta Prešerna. Svoje mesto na stalni razstavi ima tudi nadškof Anton Vovk, saj je Prešernova rojstna hiša hkrati tudi Vovkova rojstna hiša. Nadškof Anton Vovk se je rodil v isti hiši kot 100 let pred njim France Prešeren. Anton je bil Prešernov pranečak, saj je bila njegova stara mati Marija Vovk (Mina), Francetova sestra.
V letu, ko obhajamo 210 obletnico nastanka milostne podobe Marije Pomagaj, smo še posebej hvaležni za podobo, ki je nastala Iz zaobljube umetnika, ki se je zaradi osebne stiske znašel v zaporu.
V turbolentnih časih začetka 19. stoletja je slikar Leopold Layer ustvaril eno najbolj prepoznavnih podob Matere Božje, ki smo ji Slovenci nadeli ime Marija Pomagaj.
Od samega začetka je milostna podoba na Brezjah priča času in njegovim dogodkom, priča prošnjam ljudi in njihovim zahvalam.
Mirno lahko rečemo, da je v votivnih podobah ter romarskih zapisih shranjena zgodovina slovenskega naroda.
Romanje z Brezij v Vrbo po poteh slovenske kulturne dediščine in spomina na 'Po Mariji podarjenih milosti’ se je tudi tokrat globoko zasidralo v spomin romarjev.
Pod vodstvom sodelavk Romarskega urada Brezje, Mire Novak in Urše Vehovec, so romarji na svojevrsten način spoznali kraje z naravnimi znamenitostmi, domačije in dela velikih mož, ki so ustvarjali slovensko kulturo in s svojim delom bodrili narodno zavest.
Pripravila: UV
Fotografije
