Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov: evharistije in mašniškega posvečenja. Jezus je pri zadnji večerji, ko je s svojimi učenci obhajal velikonočno (pashalno) večerjo, blagoslovil kruh in vino ter ju dal jesti in piti učencem. Katoličani in drugi kristjani, verujemo, da je Jezus kruh spremenil v svoje telo in vino v svojo kri. Omejeni prvini pomenita Jezusovo realno navzočnost med nami in ju častimo z vsem spoštovanjem.
Veliki četrtek zato velja za ustanovitveni dan evharistije, ko je Jezus daroval prvo evharistično daritev ali mašo. Pri evharistiji se spominjamo smrti in vstajenja Kristusa. Kristus je na veliki četrtek postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z umivanjem nog učencem.
Slovesno somaševanje je v baziliki Marije Pomagaj vodil p. Viktor Papež, ob njem so somaševali p. Robert Bahčič, p. Krizostom Komar, p. Tadej Inglič ter g. Pavle Juhant.

P. Viktor Papež je v pridigi spregovoril o pomenu in simboliki današnjega dne: “Danes pričenjamo z obredi svetega tridnevja Jezusovega življenja. Nocoj veliko pozornost naklanjamo sveti evharistiji. Med zadnjo večerjo je Jezus posvetil apostole v duhovnike in postavil temelj vere. Z obredom umivanja nog je pokazal na služenje, na darovanje samega sebe, kar je bistvo duhovniške službe. Duhovništvo je v bistvu služenje, s tem dosegamo resničnost Jezusovih besed. Evharistija je ljubezen, je darovanje. In dar duhovništva je ponižno služenje.« Je med drugim v pridigi dejal dr. p. Viktor Papež.

Po pridigi je p. Viktor Papež 12 moškim, ki so predstavljali 12 apostolov, simbolno umil noge. Tako je duhovnik simbolično pokazal, da je kljub dostojanstvu duhovniške službe služabnik zaupanim ljudem.
Ob koncu svete maše so duhovniki, skupaj s spremstvom, prenesli Najsvetejše v ječo, ki se v baziliki Marije Pomagaj nahaja v desnem stranskem oltarju. Sledila je molitvena ura.

“Novo zapoved vam dam, govorí Gospod, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.” (Jn 13,34)

Pripravila: AEF

Fotografije