Dragi bratje in sestre v Kristusu!
Že 104 leta nagovarja slovenske vernike in romarje iz tujine milostna podoba Marije Pomagaj tudi s svojima kronama. Od kar jih je takratni ljubljanski škof in velik Marijin častilec Anton Bonaventura Jeglič na angelsko nedeljo, 1. septembra, leta 1907 blagoslovil in z njima okronal Jezusa in Marijo, sta se ti kroni zlili ne samo z milostno podobo, ampak sta se zasidrali tudi v naš duhovni spomin, v naše čutenje in razumevanje Božje matere Marije.
Po tem, ko so se sredi 19. stoletja pred milostno podobo Marije Pomagaj zgodila prva ozdravljenja in so se na Brezje začele zgrinjati prve številčnejše skupine romarjev, je brezjanska Marija stopila v vrsto tistih svetih podob, ki postanejo po božji previdnosti prežete z molitvijo. Layerjeva slika je za slovenskega kristjana pa tudi za vernike preko meja naše dežele kmalu dobila velik pomen. Tako je izpolnila pogoj, ki je potreben, da se sploh lahko dovoli kronanje svete podobe.
Božji dar je, da slika Božje Matere na Brezjah ni ostala zgolj eno v vrsti Layerjevih platen, ampak je postala milostna podoba, podoba torej, ob kateri se tistemu, ki jo v molitvi gleda okrepi njegova vera, zaupanje v Božje varstvo in Marijino materinsko ljubezen. Kdor se zazre v Marijine oči, v tem se vzbudi otroško zaupanje in zagori želja, da bi bil tudi sam tako mil in ljubezniv do svojih bratov in sester; hrepenenje, da bi bil tudi sam tako blizu Božjemu Sinu.
V taki okrepljeni veri se pred milostno podobo lahko dogajajo ozdravljenja, ne samo na telesu, ampak tudi na duševni in duhovni ravni. Mnogo je prošenj, ki se pred milostno podobo pravilno oblikujejo in so uslišane. Pred milostno podobo človek tudi lažje razume in dojame uslišanja, se zave Božjega delovanja v svojem življenju in se zato Bogu zahvaljuje. Milostna podoba je torej posebno božje orodje, po katerem to, kar verujemo, na nek način postane bolj vidno, bolj očitno, bolj otipljivo. Uslišanja in spreobrnjenja so očitna znamenja božjega delovanja v našem življenju.
Z milostne podobe Marije Pomagaj nas na Brezjah zato ne nagovarja samo skrivnost Marijinega božjega materinstva, ampak tudi njena vloga v nebesih, v poveličani Cerkvi. Iz milostne podobe zasije Marija, kot mogočna priprošnjica, zasije Marijina nebeška krona, ki se blešči ob kroni Božjega sina. Sijaj okronane podobe tako izraža našo vero v Kristusa Kralja vesoljstva in v Marijo, ki je kronana za kraljico nebes in zemlje.
Kronana podoba oznanja veličino vseh uslišanih prošenj in spreobrnjenj tistih, ki so preko milostne podobe Marije Pomagaj usmerili svoja srca k Bogu.
Kronana podoba pa izpoveduje tudi našo željo, da bi bila Božja Mati kraljica našega zemeljskega potovanja k Bogu, da bi ona kraljevala nad našimi mislimi, nad našimi odločitvami, nad našim delom in našimi odnosi v družinah, med prijatelji, na delovnem mestu, v našem narodu in v svetu; da bi bili po Mariji pravi Jezusovi prijatelji.
Marijino kraljevanje v nebesih pa je povezano z njenim življenjem na zemlji. Tudi na zemlji je Marija kraljevala. Vladala je nad grehom po milosti Njenega Sina, ki je greh premagal. Marijina moč je bila v sodelovanju z Božjo milostjo, njeno vladarsko žezlo pa je bila ponižnost, predanost Božjemu načrtu in ustvarjalno izpolnjevanje Njegove volje.
Marija je sprejela Božji načrt z vsem trpljenjem, ki je čakalo njo in njenega Sina. Sprejela ga je v trdnem prepričanju, da se v tem Božjem načrtu izraža Božja modrost. Marija je žena, ki sprejema red tega sveta, njegove meje in omejenosti.
Božja beseda nam je v prvem berilu iz knjige Pregovorov predstavila poosebljeno Božjo Modrost, ki se veseli, ko Bog ustvarja svet. Bog ureja sile stvarstva, določa vsem naravnim stvarnostim svoje mesto v vesoljnem redu. Pisatelj opisuje navzočnost modrosti pri tem, ko Bog določa morju njegovo mejo, da vode ne prestopijo njegovega ukaza. Ob urejanju stvarstva je modrost navzoča kot stavbenica. Ta urejenost jo navdaja z veseljem.
Poosebljena modrost iz prvega berila na nek način predstavlja tudi Marijo. Marija se zaveda, da ima stvarstvo in v njem človek določene meje, ki naj jih ne prestopi.
Za človeka ni boljšega, kakor Božji načrt, Božja volja, ki postavlja človeku meje, a Marija se zaveda, da so te meje postavljene z modrostjo in da je znotraj njih za človeka tisti pravi prostor svobode in ustvarjalnosti. Marija veruje v Boga Stvarnika, Boga, ki z modrostjo vse ureja, zato sprejme Božji načrt odrešenja in na angelovo oznanilo izreče svoj »Zgodi se!« V tej predanosti Marija zaupa, zato lahko tudi tvega. Njeno tveganje torej ni porojeno iz naivnosti, ampak iz zaupanja!
Podobno kakor Modrost v prvem berilu se tudi Marija veseli Božjega reda. Ponižno sprejetje Božjega načrta in ustvarjalno sodelovanje z njim Marijo navdaja z veseljem, kar izražajo tudi besede njenega hvalospeva: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Ozrl se je na nizkost svoje dekle…«
Človek ima skozi vso zgodovino težave pri sprejemanju Božje volje in s tem tudi meja v svojem življenju. Svoja osebna prepričanja, razmisleke ali celo občutke postavlja pred Božjo modrost in prestopa meje, ki mu jih je Bog določil za srečo. Ko človek stopi na mesto Boga, se dogajajo tragične polomije. Iz kozmosa nastaja kaos, iz urejenosti nered. Pomislimo samo na težave v vzgajanju otrok, ki jih doživljajo vzgojitelji, učitelji, kateheti in starši, ali pa rano ločitve in razdrte družine, ko je prekoračena meja zakonske zvestobe; pa aktualno drvenje v razvrednotenje zakonske zveze moškega in ženske kot temeljnega odnosa za osnovanje družine, ko se skuša prezreti objektivno vrednost razlike med obema spoloma. Ali pa nebrzdano špekuliranje pri finančnih naložbah in najemanjih kreditov, ki nazadnje privede v finančni zlom…
Dragi bratje in sestre, na kronani podobi Marije Pomagaj je dovolj prostora še za eno krono. To mesto je prihranjeno za tvojo krono, za krono vsakega izmed nas. Pri krstu smo namreč poleg duhovniške in preroške vsi prejeli tudi kraljevsko službo. Kraljevska razsežnost našega krščanskega življenja pa je ravno v naši duhovni svobodi. Ta pa se uresničuje, kakor smo rekli, znotraj Božjega načrta.
Svojo kraljevsko službo, ki smo jo prejeli po krstu, bomo izpolnili, če jo bomo živeli po Marijinem zgledu: v suverenem in ponižnem sprejetju Božje volje, ki vključuje tudi odpoved in trpljenje in tako predstavlja tveganje. Nikakor pa ne pomeni odpoved svobodi in ustvarjalnosti, temveč možnost, da živimo svobodo v polnosti odnosa z Bogom in da razvijemo ustvarjalnost znotraj Božjega načrta za naše življenje. Tako bomo skupaj z Marijo sodelovali pri Kristusovem odrešenjskem delovanju. Obvladovali bomo sebe, svojo dušo, duha in telo ter se vključili v zdravljenje družbe in vseh situacij, ki povzročajo in spodbujajo greh ter vodijo v rušenje, kaos, temo.
Naj nam Marija pomaga, da bomo po njenem zgledu nosili svoje krstno poslanstvo in nekoč iz rok njenega Sina tudi mi prejeli nebeško krono. Amen.

(pridiga novomašnika Gašperja Kočana, predvečer 104. obletnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah, 3. septembra 2011)