Prvo berilo: Bog uslišuje prošnje ponižnega
Sir 35,12- 14.16- 18
Berilo iz Sirahove knjige.
Gospod je sodnik,
ki ne gleda na slavo osebe
in ne bo pristranski v škodo reveža,
marveč ga bo uslišal, če se mu bo zgodila krivica.
Nikoli ne bo prezrl prošnje sirote
ne vdove, ki toči in toči solze.
Kdor vdano služi Gospodu in mu je po volji,
tega bo sprejel
in njegova prošnja bo segla do oblakov.
Oblake predre molitev siromaka,
ne bo se potolážil, dokler ne pride blizu,
ne bo odnehal, dokler se ne bo nanj ozrl Najvišji,
dokler ne bo pravičnim sodil in razsodil.
Spev z odpevom
Ps 34,2 -3.17- 19.23 (R prim. 7a)
Odpev: Siromak je klical in Gospod ga je slišal.
Slavil bom Gospoda ob vsakem času,
njegova hvalnica bo vedno v mojih ustih.
Z Gospodom se ponaša moja duša,
ponižni naj to slišijo in se veselijo. Odpev.
Blizu je Gospod njim, ki so skrušeni v srcu,
in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.
Gospod rešuje duše svojih služabnikov,
nihče od teh, ki vanj zaupajo, si ne bo nakôpal krivde. Odpev.
Drugo berilo: Kristusova nagrada za Pavlovo zvestobo
2 Tim 4,6- 8.16 -18
Berilo iz drugega pisma apostola Pavla Timóteju.
Dragi Timótej,
jaz se že darujem in prišel je čas mojega odhoda.
Dober boj sem izbojeval, tek dokončal, vero ohranil.
Odslej je zame pripravljen venec pravičnosti,
ki mi ga bo tisti dan dal Gospod, pravični sodnik.
Pa ne le meni, marveč vsem, ki z ljubeznijo pričakujejo
njegov prihod.
Ko sem se prvič zagovarjal, mi ni nihče stal ob strani.
Vsi so me zapustili.
Naj se jim to ne šteje v zlo.
K meni pa je stopil Gospod in mi dal moč,
da sem oznanjevanje dopólnil
in da so ga slišali vsi pogani.
Rešil me je iz levjega žrela.
Gospod me bo osvobódil vsakega zlega dejanja
in rešil v svoje nebeško kraljestvo.
Njemu slava na veke vekov!
Amen.
Aleluja 2 Kor 5,19
Aleluja. Bog je v Kristusu spravil svet s seboj,
nam pa je zaupal besedo sprave. Aleluja.
Evangelij: Bog odpušča skesanemu grešniku
Lk 18,9 -14
‡Iz svetega evangelija po Luku.
Tisti čas je Jezus nekaterim,
ki so bili prepričani, da so pravični, in so zaničevali druge,
povedal tole priliko:
»Dva človeka sta šla v tempelj molit:
eden je bil farizej, drugi cestninar.
Farizej se je postavil in pri sebi molil takóle:
›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje:
grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar.
Postim se dvakrat na teden
in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹
Cestninar pa je stal daleč proč
in še oči ni hôtel dvigniti proti nebu,
ampak se je tolkel po prsih in govóril:
›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹
Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne;
kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan,
in kdor se ponižuje, bo povišan.«