199 “Verujem v Boga”: ta prva trditev izpovedi vere je tudi temeljna. Celotna veroizpoved govori o Bogu. Če govori tudi o človeku in svetu, je to vedno v odnosu do Boga. Členi veroizpovedi so vsi odvisni od prvega, tako kakor so zapovedi razvitje prve. Drugi členi nam dajo bolje spoznati Boga, kakršen se je bolj in bolj razodeval ljudem. “Verniki najprej izpovedo, da verujejo v Boga” (RK 1,2,2).

I. “Verujem v enega boga”

II. Bog razodene svoje ime

III. Bog, “Tisti, ki je”, je resnica in ljubezen

IV. Daljnosežnost vere v enega Boga

NA KRATKO

228 “Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, Gospod edini! (5 Mz 6,4; Mr 12,29). “Najvišje bitje je nujno eno samo, tako da mu ni enakega. (...) Če Bog ni en sam, potem ni Bog” (Tertulijan, Marc. 1,3).

229 Vera v Boga nas vodi do tega, da se obrnemo k njemu edinemu kot svojemu prvemu izviru in svojemu poslednjemu cilju, in da ničemur ne damo prednost pred njim in ga z ničemer ne nadomestimo.

230 Tudi ko se razodene, ostane Bog neizrekljiva skrivnost: “Če bi ga ti doumel, bi to ne bil Bog” (sv. Avguštin, serm. 52,6,16).

231 Bog naše vere se je razodel kot Tisti, ki je; kot “velik v milosti in zvestobi” (2 Mz 34,6); kot Resnica in Ljubezen sama.