988 Krščanska veroizpoved – izpoved naše vere v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha ter v njegovo stvarjenjsko, odrešenjsko in posvečevalno delovanje – dosega višek v razglašanju vstajenja mrtvih ob koncu časov in v izpovedi vere v večno življenje.

989 Trdno verujemo in upamo naslednje: kakor je Kristus resnično vstal od mrtvih in živi na veke, tako bodo pravični po smrti za večno živeli z vstalim Kristusom in on jih bo obudil poslednji dan (prim. Jn 6,39-40). Kakor je bilo njegovo vstajenje delo presvete Trojice, tako bo tudi naše:

Če prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obudil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa (Rim 8,11; prim. 1 Tes 4,14; 1 Kor 6,14; 2 Kor 4,14; Flp 3,10-11).

990 Izraz “meso” označuje človeka v njegovem stanju slabotnosti in umrljivosti (prim. 1 Mz 6,3; Ps 56,5; Iz 40,6). “Vstajenje mesa” pomeni, da po smrti ne bo obstajalo le življenje neumrljive duše, marveč da bodo znova prejela življenje celo naša “umrljiva telesa” (Rim 8,11).

991 Verovati v vstajenje mrtvih je bilo od vsega začetka bistvena prvina krščanske vere. “Fiducia christianorum resurrectio mortuorum; illam credentes, sumus” (“Zaupanje kristjanov je vstajenje mrtvih; ko to verujemo, obstajamo”) (Tertulijan):

Kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna … Toda Kristus je vstal, prvenec tistih, ki so zaspali (1 Kor 15,12-14.20).