1076 Na binkoštni dan se je z izlitjem Svetega Duha Cerkev razodela svetu (prim. B 6; C 2). Z darom Duha nastopa nov čas v “uresničevanju (razporeditvi) skrivnosti”: čas Cerkve, v katerem Kristus prek liturgije, ki jo obhaja njegova Cerkev vse, “dokler ne pride” (1 Kor 11,26), razodeva, napravlja navzoče in priobčuje svoje delo odrešenja. V tem času Cerkve Kristus živi in deluje odslej v svoji Cerkvi in z njo na nov način, lasten temu novemu času. Kristus deluje po zakramentih; to je tisto, kar skupno izročilo Vzhoda in Zahoda imenuje “zakramentalna ojkonomija” (“zakramentalni odrešenjski red”); ta zakramentalni odrešenjski red obstaja v priobčevanju (ali “razdeljevanju”) sadov Kristusove velikonočne skrivnosti v obhajanju “zakramentalne” liturgije Cerkve.

Zato je potrebno, da najprej osvetlimo to “zakramentalno razdeljevanje” (prvo poglavje). Tako se bo jasneje pokazala narava in bistveni vidiki obhajanja liturgije (drugo poglavje).