2517 Srce je sedež nravne osebnosti: “Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanje” (Mt 15,19). Boj zoper meseno poželenje gre prek očiščevanja srca in izvrševanja zmernosti:

Vztrajaj v preprostosti, nedolžnosti in boš kakor majhni otroci, ki ne poznajo uničujočega zla iz življenja ljudi (Herma, mand. 2,1).

2518 Šesti blagor naglaša: “Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali” (Mt 5,8). “Čista srca” pomenijo tiste, ki so svoj razum in svojo voljo spravili v sklad z zahtevami božje svetosti, predvsem na treh področjih, ki so: ljubezen do bližnjega (prim. 1 Tim 4,3-9; 2 Tim 2,22), čistost ali spolna urejenost (rectitudo; prim. 1 Tes 4,7; Kol 3,5; Ef 4,19), ljubezen do resnice in prava vera (prim. Tit 1,15; 1 Tim 1,3-4; 2 Tim 2,23-26). Med čistostjo srca, telesa in vere obstaja vez:

Verniki morajo verovati člene vere, “da bi verujoč bili poslušni Bogu; da bi v poslušnosti lepo živeli; da bi z lepim življenjem očiščevali svoje srce in da bi očiščujoč svoje srce razumeli to, kar verujejo” (sv. Avguštin, fid. et symb. 10,25).

2519 “Čistim srcem” je obljubljeno, da bodo gledala Boga iz obličja v obličje in mu bodo podobna (prim. 1 Kor 13,12; 1 Jn 3,2). Čistost srca je predhodna gledanju. Že zdaj nam daje, da gledamo v skladnosti z Bogom, da drugega sprejemamo kot “bližnjega”; omogoča nam dojemati človeško telo, svoje telo in telo bližnjega kot svetišče Svetega Duha, razodevanje božje lepote.