946 Apostolska veroizpoved besedam “sveto katoliško Cerkev” dodaja besede “občestvo svetnikov”. Ta člen je na neki način razlaga prejšnjega: “Kaj je Cerkev drugega kakor zbor vseh svetih?” (Nicetas, symb. 10). Občestvo svetih (svetnikov) je ravno Cerkev.

947 “Ker vsi verniki sestavljajo eno samo telo, se dobrina enih priobčuje drugim … Tako je treba verovati, da obstaja v Cerkvi občestvo duhovnih dobrin. Toda najpomembnejši je Kristus, kajti on je glava … Tako se Kristusova dobrina priobčuje vsem udom, in to priobčevanje se uresničuje po zakramentih Cerkve” (sv. Tomaž Akvinski, symb. 10). “Ker to Cerkev vlada en sam in isti Duh, postanejo vse duhovne dobrine, ki jih je prejela, nujno skupen zaklad” (Catech. R. 1,10,24).

948 Izraz “občestvo svetnikov (svetih)” ima torej dva pomena, ki sta najtesneje povezana: “občestvo (skupna deležnost) pri svetih rečeh /'sancta’/” in “občestvo med svetimi osebami /'sancti’/”.

“Sancta sanctis! (sveto svetim)” zakliče celebrant v večini vzhodnih liturgij pri povzdignjenju svetih darov pred obhajilnim obredom. Verniki /“sancti”/ se nahranijo s Kristusovim telesom in njegovo krvjo /“sancta”/, da bi rastli v občestvu Svetega Duha /“Koinonia”/ in bi to občestvo priobčevali svetu.